Language of document : ECLI:EU:F:2013:50

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE (tretji senat)

z dne 24. aprila 2013

Zadeva F‑73/11

CB

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradniki – Javni natečaj – Obvestilo o natečaju EPSO/AD/181/10 – Nepripustitev k ocenjevalnim preizkusom“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero CB predlaga razglasitev ničnosti odločbe komisije splošnega natečaja EPSO/AD/181/10, sporočene z dopisom Evropskega urada za izbor osebja (EPSO) z dne 20. avgusta 2010 in potrjene po ponovnem preizkusu, na podlagi katere ni bila pripuščena k ocenjevalnim preizkusom navedenega natečaja.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Komisija nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo polovice stroškov CB. CB nosi polovico svojih stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Natečaj – Natečaj na podlagi kvalifikacij in preizkusov – Pogoji za sprejem – Predložene diplome in izkazane delovne izkušnje – Presoja, ki jo opravi komisija – Sodni nadzor – Meje

(Kadrovski predpisi, člen 27; Priloga III, člen 5)

2.      Uradniki – Natečaj – Organizacija – Pogoji za pristop in podrobna pravila – Diskrecijska pravica organa, pristojnega za imenovanja – Natečaj s številno udeležbo – Uporaba pred predizbirnih testov – Preverjanje izpolnjevanja pogojev za pristop, določenih v obvestilu o natečaju – Odločitev o izključitvi, sprejeta po predizbirnih testih – Dopustnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga III, člena 4 in 5)

3.      Uradniki – Natečaj – Ocenjevanje poklicne usposobljenosti kandidatov – Podrobna pravila za upoštevanje števila objav

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga III, člen 5)

1.      V obvestilu o natečaju je lahko navedena zgolj splošna formula, ne da bi bila v njem podrobno določena raven potrebnih izkušenj za razpisano delovno mesto in se zato natečajni komisiji prepusti odgovornost, da glede na primer oceni, ali predložena potrdila in spričevala ter delovne izkušnje, ki jih je predložil posamezni kandidat, ustrezajo ravni, ki jo zahtevajo Kadrovski predpisi ter posledično obvestilo o natečaju za izvajanje nalog, ki izhajajo iz kategorije, na katero se nanaša ta natečaj.

Glede tega ima natečajna komisija pri presoji preteklih poklicnih izkušenj kandidatov pooblastilo za odločanje po prostem preudarku glede vrste in narave teh izkušenj ter bolj ali manj tesne povezave, ki jo imajo lahko te izkušnje z zahtevami prostega delovnega mesta. Sodišče Unije se mora pri svojem nadzoru zgolj omejiti na preizkus, ali natečajna komisija pri izvajanju pooblastila za odločanje po prostem preudarku ni storila očitne napake pri presoji.

Glede obvestila o natečaju, v katerem je navedeno, da pomenijo poklicne izkušnje na področju pogajanj na mednarodni ravni prednost za izbor kandidatov ob upoštevanju narave nalog prostih delovnih mest, na katera se nanaša to obvestilo o natečaju, zlasti v delu, v katerem lahko te naloge vsebujejo sodelovanje pri pogajanjih med Unijo in tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, sme komisija v mejah svojega širokega pooblastila za odločanje po prostem preudarku to prednost razlagati tako, da se nanaša samo na mednarodna javna pogajanja, in to ne da bi kršila obvestilo o natečaju. Glede tega dejstva, da se upoštevajo le take izkušnje, ni mogoče šteti za očitno napako pri presoji.

Poleg tega komisija pri izboru kandidatov ne more dvakrat upoštevati istega dela kandidata. Komisija želi namreč izbrati najbolj usposobljene kandidate, kar med drugim pomeni, da imajo čim več delovnih izkušenj. Če pa bi kandidat, katerega enako delo bi se upoštevalo dvakrat ali večkrat, sprejet, kandidati, ki imajo precej več izkušenj, ki so se upoštevale le enkrat, pa bi bili izključeni, bi bil ta položaj tako v nasprotju s ciljen člena 27 Kadrovskih predpisov.

(Glej točke od 42 do 44, 52, 63 in 74.)

Napotitev na:

Sodišče: 14. junij 1972, Marcato proti Komisiji, 44/71, točka 14; 12. julij 1989, Belardinelli in drugi proti Sodišču, 225/87, točki 13 in 14;

Sodišče prve stopnje: 12. junij 1997, Carbajo Ferrero proti Parlamentu, T‑237/95, točka 48; 21. november 2000, Carrasco Benítez proti Komisiji, T‑214/99, točka 70; 28. november 2002, Pujals Gomis proti Komisiji, T‑332/01, točki 39 in 40; 31. januar 2006, Giulietti proti Komisiji, T‑293/03, točki 64 in 65.

2.      Organ, pristojen za imenovanja, ima široko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku pri določanju pogojev in podrobnih pravil organizacije javnega natečaja in sodišče Unije sme kritizirati njegovo odločitev le takrat, kadar niso bile upoštevane omejitve tega pooblastila.

Kadar navedeni organ organizira javni natečaj, sme v okviru tega pooblastila za odločanje po prostem preudarku v objavi tega javnega natečaja predvideti prvo fazo predizbora kandidatov, ki ga opravi komisija, da bi bili obravnavani le tisti kandidati, ki imajo na zadevnem področju kvalifikacije, zahtevane za pripustitev k javnemu natečaju, s tem pa v skladu z načelom dobre uprave zadosti zahtevam po smotrni organizaciji javnega natečaja.

V tem smislu je postopek, ki zlasti v postopkih javnega natečaja, ki ga opredeljuje veliko število udeležencev, vključuje to, da se šele po predizbornih testih preveri, ali kandidati izpolnjujejo posebne pogoje za pripustitev k javnemu natečaju, v skladu s členoma 4 in 5 Priloge III h Kadrovskim predpisom in z interesom institucije, da ima za sodelovanje pri preizkusih javnega natečaja na voljo le kandidate, ki izpolnjujejo te pogoje, ter z načelom dobrega upravljanja.

(Glej točke od 81 do 83.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 26. oktober 2004, Falcone proti Komisiji, T‑207/02, točke od 38 do 40.

3.      Glede točk, ki jih komisija dodeli kandidatom glede na njihove objave, v primeru, v katerem lahko komisija dodeli največ štiri točke, ne sme obstajati matematično sorazmerje med številom strani in številom objav ter številom točk, ki jih dodeli natečajna komisija.

(Glej točko 94.)