Zadeva T‑526/10

Inuit Tapiriit Kanatami in drugi

proti

Evropski komisiji

„Trgovina z izdelki iz tjulnjev – Uredba (ES) št. 1007/2009 – Podrobna pravila za izvajanje – Uredba (EU) št. 737/2010 – Prepoved dajanja navedenih izdelkov na trg – Izjema v korist Eskimov – Ugovor nezakonitosti – Pravna podlaga – Subsidiarnost – Sorazmernost – Zloraba pooblastil“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 25. aprila 2013

1.      Sodni postopek – Vsebinska presoja pred preizkusom dopustnosti – Dopustnost

2.      Ugovor nezakonitosti – Obseg – Akti, katerih nezakonitost se lahko uveljavlja – Splošni akt, na katerem temelji izpodbijani akt

(člena 263 PDEU in 277 PDEU)

3.      Akti institucij – Izbira pravne podlage – Merila – Akt Unije z dvojnim ciljem ali dvema sestavinama – Sklicevanje na glavni ali prevladujoči cilj oziroma sestavino – Uredba o trgovini z izdelki iz tjulnjev – Edini cilj izboljšati delovanje notranjega trga – Neobstoj dvojnega cilja ali dvojne sestavine

(člena 95 ES in 133 ES; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1007/2009, člen 3(1))

4.      Približevanje zakonodaj – Ukrepi za izboljšanje delovanja notranjega trga – Pravna podlaga – Člen 95 ES – Področje uporabe

(člen 95 ES)

5.      Približevanje zakonodaj – Trgovina z izdelki iz tjulnjev – Uredba št. 1007/2009 – Pravna podlaga – Člen 95 ES – Izboljšanje pogojev za delovanje notranjega trga – Prepoved dajanja navedenih izdelkov na trg – Odločilnost varstva dobrega počutja živali pri izbiri ukrepov za usklajevanje – Nevplivanje

(člen 95 ES; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1007/2009)

6.      Pravo Evropske unije – Načela – Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti – Uporaba na akte, sprejete glede vzpostavitve notranjega trga – Nadzor nad spoštovanjem navedenih načel – Merila

(člen 95 ES)

7.      Približevanje zakonodaj – Trgovina z izdelki iz tjulnjev – Uredba št. 1007/2009 – Pravila uporabe – Ugotovitev natančnih pogojev za uvoz in sprostitev navedenih izdelkov na trg Unije – Zloraba pooblastil – Neobstoj

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1007/2009; Uredba Komisije št. 737/2010)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 20.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 24.)

3.      V okviru sistema pristojnosti Unije mora izbira pravne podlage akta temeljiti na objektivnih okoliščinah, ki jih je mogoče sodno preizkusiti. Med njimi sta zlasti cilj in vsebina akta. Če se pri preizkusu akta Unije izkaže, da ima dvojni cilj ali dva sestavna dela, pri čemer je en glaven ali prevladujoč, drugi pa le stranski, mora akt temeljiti samo na eni pravni podlagi, in sicer tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali sestavni del. Izjemoma, če se ugotovi, nasprotno, da ima zadevni akt hkrati več ciljev ali sestavnih delov, ki so neločljivo povezani, in da nobeden ni drugoten in posreden v razmerju do drugih, mora akt temeljiti na več ustreznih pravnih podlagah.

To ne velja za Uredbo št. 1007/2009 o trgovini z izdelki iz tjulnjev, ki sledi edino cilju, zapisanemu v zadnjem stavku člena 3(1), in sicer zagotoviti učinkovitost ukrepov za izboljšanje delovanja notranjega trga, ne da bi hkrati sledila cilju, povezanemu z izvajanjem skupne trgovinske politike. Pravna podlaga Uredbe št. 1007/2009 torej ne moreta biti hkrati člena 95 ES in 133 ES.

(Glej točke 27, 66, 67 in 72.)

4.      Glej besedilo odločbe

(Glej točke od 28 do 30, 32 in 54.)

5.      Cilj Uredbe št. 1007/2009 o trgovini z izdelki iz tjulnjev je izboljšati pogoje za delovanje notranjega trga in zato je bila sprejeta na podlagi člena 95 ES.

Ob obstoju ovir pri trgovanju ali verjetnosti nastanka takih ovir v prihodnosti, ker so države članice v zvezi z izdelkom ali kategorijo izdelkov sprejele ali sprejemajo različne ukrepe, ki lahko zagotovijo različno raven varstva in tako ovirajo prosti pretok zadevnega izdelka ali izdelkov v Uniji, namreč člen 95 ES zakonodajalcu Unije dovoljuje, da posreduje s sprejetjem primernih ukrepov, pri tem pa upošteva na eni strani odstavek 3 navedenega člena in na drugi strani pravna načela, navedena v Pogodbi ali oblikovana v sodni praksi, zlasti načelo sorazmernosti. Ti primerni ukrepi glede na okoliščine lahko zavezujejo vse države članice, da dovolijo trženje enega ali več zadevnih izdelkov ali da tako obveznost dovoljenja vežejo na določene pogoje ali celo da začasno ali dokončno prepovejo dajanje kakega izdelka ali izdelkov v promet.

Zakonodajalec Unije ob upoštevanju dejstva, da je zaradi zaskrbljenosti državljanov in potrošnikov glede ustreznega ravnanja z živalmi več držav članic sprejelo novo zakonodajo, pravilno sklepal, da je iz razloga neobstoja ukrepanja na ravni Unije obstajala verjetnost nastanka ovir pri trgovanju z izdelki, ki vsebujejo ali lahko vsebujejo izdelke iz tjulnjev, ali pa celo že obstajajo. Zakonodajalec Unije je torej ukrepal v skladu s ciljem, da se zadevna pravila uskladijo in da se tako preprečijo motnje na notranjem trgu v zvezi z zadevnimi izdelki.

Poleg tega, če so izpolnjeni pogoji za uporabo člena 95 ES kot pravne podlage, zakonodajalcu Unije ni mogoče preprečiti, da se opre na to pravno podlago, saj je varstvo dobrega počutja živali odločilen dejavnik pri odločitvah, ki jih je treba sprejeti.

(Glej točke 31, 33, 40, 41, 52 in 64.)

6.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 84 in od 87 do 89.)

7.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 121 do 129.)