Language of document : ECLI:EU:F:2013:127

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(drugi senat)

z dne 16. septembra 2013

Združeni zadevi F‑23/12 in F‑30/12

Jérôme Glantenay in Marco Cecchetto

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Javni natečaj – Obvestilo o natečaju EPSO/AD/204/10 – Izbira na podlagi kvalifikacij – Izključitev kandidatov brez konkretnega preverjanja njihovih diplom in delovnih izkušenj“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE na podlagi njenega člena 106a, s katero tožeče stranke predlagajo razglasitev ničnosti odločb komisije javnega natečaja EPSO/AD/204/10 o zavrnitvi njihovih prijav.

Odločitev:      Odločbe komisije javnega natečaja EPSO/AD/204/10, da se prijave kandidatov D. Bonaguria, M. Cecchetta, A. Gecse, J. Glantenaya, B. Gorgola, A. Kalameesa in K. Skrobicha ter kandidatk I. Venckunaite in M. Załęske izključijo iz natečaja, ne da bi se te obravnavale v drugi fazi izbire na podlagi kvalifikacij, ki je bila določena v obvestilu o natečaju, se razglasijo za nične. V preostalem se tožbi v zadevah F‑23/12 in F‑30/12 zavrneta. Evropska komisija nosi devet desetin svojih stroškov in se je naloži plačilo stroškov, ki so jih priglasili D. Bonagurio, M. Cecchetto, A. Gecse, J. Glantenay, B. Gorgol, A. Kalamees, K. Skrobich, I. Venckunaite in M. Załęska. I. Cruceru nosi svoje stroške in se ji naloži plačilo ene desetine stroškov, ki jih je priglasila Evropska komisija.

Povzetek

1.      Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Predlogi – Sprememba med postopkom – Zahteva

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 35)

2.      Uradniki – Natečaj – Komisija za izbiro kandidatov – Datum sestave – Prvo imenovanje vseh članov – Vpliv poteka sestave zaradi odpovedi nekaterih članov – Neobstoj

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga III, člen 3)

3.      Uradniki – Natečaj – Komisija za izbiro kandidatov – Obveznost objave sestave pred začetkom preizkusov – Neobstoj

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga III, člen 3)

4.      Uradniki – Natečaj – Komisija za izbiro kandidatov – Sestava – Zadostna stalnost za zagotovitev usklajenega ocenjevanja kandidatov – Obseg – Obveznost prisotnosti članov ob pisnem preizkusu – Neobstoj

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga III, člen 3)

5.      Tožbe uradnikov – Tožba zoper odločbo o nepripustitvi k preizkusom natečaja – Možnost sklicevanja na nepravilnost obvestila o natečaju

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

6.      Uradniki – Natečaj – Organizacija – Diskrecijska pravica organa, pristojnega za imenovanja – Meje

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 27; Priloga III, členi 1, 4 in 5)

7.      Uradniki – Natečaj – Natečaj na podlagi kvalifikacij in preizkusov – Presoja uspešnosti kandidatov – Izločitev kandidatov na podlagi preučitve njihovih odgovorov na vprašanja, postavljena v fazi predizbire – Neobstoj konkretnega preverjanja diplom in delovnih izkušenj kandidatov s strani komisije – Nedopustnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga III, člen 5, prvi in tretji pododstavek)

1.      V skladu s členom 35 Poslovnika Sodišča za uslužbence je mogoče upoštevati le tožbene razloge, ki so bili predstavljeni v tožbi, s katero je bil začet postopek in zato stranka, razen če spremeni predmet spora, med postopkom načeloma ne more vložiti novih predlogov ali razširiti predmet obstoječih predlogov. Tožeča stranka lahko svoje predloge prilagodi le, če gre za nov element, ki lahko vpliva na predmet tožbe, na primer, če je med postopkom sprejet akt, ki razveljavi in nadomesti izpodbijan akt.

(Glej točko 34.)

Napotitev na:

Sodišče: 8. julij 1965, Krawczynski proti Komisiji, 83/63; 3. marec 1982, Alpha Steel proti Komisiji, 14/81, točka 8.

2.      Čeprav mora biti komisija, ki ocenjuje kandidate natečaja, nujno sestavljena pred začetkom izbiranja kandidatov, je treba šteti, da je komisija sestavljena, kadar organ za imenovanja prvič imenuje vse člane. Zaradi odpovedi nekaterih članov lahko sicer pride do spremembe sestave te komisije, vendar ta okoliščina ne more retroaktivno vplivati na datum, na katerega se šteje, da je bila navedena komisija sestavljena.

(Glej točko 43.)

3.      Tudi če je organ za imenovanja sestavo vsake natečajne komisije dolžan objaviti pred začetkom preizkusov, spoštovanje te dolžnosti ni bistvena postopkovna zahteva, ki bi ob njenem neupoštevanju lahko povzročila razglasitev ničnosti odločb, ki jih sprejme komisija, razen če je take narave, da je vplivala na navedene odločbe ali je kandidate prikrajšala za jamstvo. Po eni strani poznavanje članov natečajne komisije ne more vplivati na možnosti uspeha kandidata, saj se izbira kandidatov opravi ob upoštevanju meril, ki so določena v obvestilu o natečaju, in ne glede na člane navedene komisije. Po drugi strani, namen objave seznama članov natečajne komisije je sicer kandidatom omogočiti, da se prepričajo o tem, da nimajo nasprotujočih interesov s člani komisije, pred katerimi bodo nastopili, vendar poznejša objava navedenega seznama kandidatom ne jemlje jamstva, saj imajo ti vedno možnost sklicevanja na morebitno nasprotje interesov v poznejši tožbi zoper odločbo navedene komisije o neuvrstitvi na rezervni seznam.

(Glej točko 46.)

4.      Za to, da se kandidatom pri ustnem preizkusu zagotovi usklajeno in objektivno ocenjevanje in ob upoštevanju primerjalne narave natečaja, je nujno, da so prisotni vsi člani komisije oziroma vsaj, da se pri sestavi komisije ohrani določena stalnost. Vendar ohranitev te stalnosti ni nujna za zagotovitev spoštovanja načel enakega obravnavanja pri pisnih preizkusih. Član komisije, ki ni prisoten, ko drugi člani komisije preučujejo izvod prijave kandidata, lahko namreč, če meni, da je to potrebno, navedeni izvod preuči naknadno, da bi ga primerjal z drugimi, in tako aktivno sodeluje pri njegovem ocenjevanju.

(Glej točko 49.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 26. januar 2005, Roccato proti Komisiji, T‑267/03, točka 38;

Sodišče za uslužbence: 29. september 2010, Brune proti Komisiji, F‑5/08, točka 41; 29. september 2010, Honnefelder proti Komisiji, F‑41/08, točka 36.

5.      Tožeča stranka ima pravico, da se v tožbi zoper odločbo natečajne komisije sklicuje na vsakršno nepravilnost med natečajem, vključno s tistimi, katerih vzrok je mogoče najti v besedilu obvestila o natečaju. Dokler komisija ne zavrne prijave kandidata, je njegov pravni interes zoper obvestilo o natečaju namreč še negotov, tako da mu ni mogoče očitati, da navedenega obvestila ni izpodbijal v rokih, določenih v členih 90 in 91 Kadrovskih predpisov.

(Glej točko 65.)

Napotitev na:

Sodišče: 11. avgust 1995, Komisija proti Noonan, C‑448/93 P, točka 17.

6.      Cilj organizacije natečaja je zapolniti prosta delovna mesta v institucijah in zato, kot izhaja zlasti iz člena 1, prvi pododstavek, in člena 4 Priloge III h Kadrovskim predpisom, mora organ za imenovanja razpisati natečaj in v ta namen določiti najprimernejšo metodo izbire kandidatov glede na zahteve, povezane s prostimi mesti in, bolj na splošno, v interesu službe.

Vendar je izvajanje te diskrecijske pravice navedenega organa, ne glede na število oseb, ki se lahko prijavijo na zadevni natečaj, nujno omejeno z upoštevanjem veljavnih določb in splošnih pravnih načel. Iz tega izhaja, da mora metoda, ki jo izbere ta organ, prvič, zagotoviti zaposlovanje najsposobnejših in najučinkovitejših oseb v skladu s členom 27 Kadrovskih predpisov, drugič, v skladu s členom 5 Priloge III h Kadrovskim predpisom, neodvisni komisiji prepustiti nalogo, da v vsakem posameznem primeru oceni, ali predložene diplome ali delovne izkušnje vsakega kandidata ustrezajo ravni, zahtevani v Kadrovskih predpisih in v obvestilu o natečaju, in tretjič, pripeljati do usklajene in objektivne izbire kandidatov.

(Glej točki 69 in 70.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 27. september 2006, Blackler proti Parlamentu, T‑420/04, točki 23 in 45.

7.      Metoda izbire na podlagi kvalifikacij, ki kandidate s pomočjo vprašalnika v prvi fazi sprašuje, ali menijo, da izpolnjujejo vse zahteve v zvezi z izobrazbo in delovnimi izkušnjami, nato pa glede na odgovore vseh kandidatov določi prag, pri čemer izloči kandidate, ki po preučitvi odgovorov ne dosežejo zadostnega števila pritrdilnih odgovorov, preračunanih v točke, je v nasprotju z določbami Kadrovskih predpisov in splošnimi načeli, ki veljajo za natečaje.

Iz člena 5, prvi in tretji pododstavek, Priloge III h Kadrovskim predpisom namreč izhaja, da mora komisija v primeru izbire na podlagi kvalifikacij preveriti, ali diplome in izkušnje kandidatov ustrezajo zahtevam, določenim v obvestilu o natečaju. Navedena metoda izbire pa ne predvideva nobenega nadzora komisije nad upoštevnostjo nazivov in poklicnih kvalifikacij kandidatov ter nujno pomeni, da ti niso izbrani glede na upoštevnost njihovih diplom ali delovnih izkušenj ampak zgolj glede na to, ali jih imajo, kar ni dovolj objektiven podatek za zagotovitev izbire najboljših kandidatov in usklajenosti izvedene izbire.

Poleg tega, če je število točk, ki jih mora zbrati kandidat, da se njegov spis obravnava v drugi fazi, odvisno od števila točk drugih kandidatov, je lahko ta kandidat izločen zgolj zato, ker so ostali kandidati na nekatera vprašanja odgovorili pritrdilno in so postavljena merila razlagali preveč v svojo korist, ker so vprašanja narobe razumeli ali ker so napačno presodili vrednost svojih diplom ali delovnih izkušenj, saj vsako postavljeno vprašanje od kandidatov zahteva zelo subjektivno presojo upoštevnosti svojih diplom in delovnih izkušenj. V tem smislu navedena metoda izbire ne zagotavlja dovolj objektivnosti in usklajenosti ocenjevanja.

Zato določbe obvestila o natečaju v zvezi s prvo fazo postopka izbire na podlagi kvalifikacij, ki določajo izločitev nekaterih kandidatov natečaja zato, ker naj njihove diplome in delovne izkušnje ne bi bile dovolj upoštevne, ne da bi to upoštevnost konkretno preverila natečajna komisija, neupravičeno omejujejo pristojnosti navedene komisije in jih je zato treba šteti za nezakonite.

(Glej točke od 71 do 74 in 76.)

Napotitev na:

Splošno sodišče Evropske unije: 14. december 2011, Komisija proti Pachtitis, T‑361/10 P, točka 43; 14. december 2011, Komisija proti Vicente Carbajosa in drugim, T‑6/11 P, točka 58;

Sodišče za uslužbence: 24. april 2013, CB proti Komisiji, F‑73/11, točke od 50 do 52.