SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE
(prvi senat)
z dne 5. novembra 2013
Zadeva F‑103/12
Margaret Doyle
proti
Evropski policijski urad (Europol)
„Javni uslužbenci – Osebje Europola – Nepodaljšanje pogodbe – Zavrnitev ponudbe pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas – Razglasitev ničnosti s strani Sodišča za uslužbence – Izvršitev sodbe Sodišča za uslužbence”
Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, s katero M. Doyle med drugim predlaga razglasitev ničnosti odločbe z dne 28. novembra 2011, s katero ji je Evropski policijski urad (Europol) odobril znesek 3000 EUR za to, da bi se izvršila sodba Sodišča za uslužbence z dne 29. junija 2010 v zadevi Doyle proti Europol (F‑37/09, v nadaljevanju: sodba z dne 29. junija 2010).
Odločitev: Odločba z dne 28. novembra 2011, s katero je Evropski policijski urad M. Doyle odobril znesek v višini 3000 EUR za to, da bi se izvršila sodba Sodišča za uslužbence z dne 29. junija 2010 v zadevi Doyle proti Europolu (F‑37/09), se razglasi za nično. Evropski policijski urad nosi svoje stroške in stroške M. Doyle.
Povzetek
Pritožbe uradnikov – Ničnostna sodba – Učinki – Obveznost sprejetja izvedbenih ukrepov – Načelo dobrega upravljanja – Posebne težave – Pravično nadomestilo za škodo, ki je bila tožeči stranki povzročena zaradi akta, razglašenega za ničnega – Pogoji
(Člen 266 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41)
Pravila, ki se nanašajo na izvršitev ničnostnih sodb, je treba prav tako razlagati, zlasti v zvezi s sodbo na področju javnih uslužbencev, glede na člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, v katerem je določeno načelo dobrega upravljanja ter predvsem glede na odstavek 1 navedenega člena v zvezi s pravico vsakogar, da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku.
Le kadar izvršitev ničnostne sodbe pomeni posebno težavo, lahko zadevna institucija sprejme odločitev, s katero je mogoče pravično nadomestiti škodo, ki za zainteresirano stranko nastane z odločbo, ki je bila razglašena za nično in lahko z njo začne dialog, v katerem poskuša doseči sporazum o pravičnem nadomestilu za nezakonitost, katere žrtev je bila.
Kadar sodba sodišča Unije odločbo uprave razglasi za nično zaradi kršitve pravice do obrambe, mora zadevna uprava dokazati, da je sprejela vse mogoče ukrepe za odpravo učinkov te nezakonitosti, ki jo je ugotovilo sodišče. Uprava torej ne more zgolj trditi, da žrtev te kršitve temeljne pravice ne more biti več v položaju, v katerem bi lahko uveljavljala svojo pravico do obrambe, še posebej zaradi odločb, ki jih je sama uprava naknadno sprejela na istem področju. S sprejetjem takega ravnanja bi obveznosti, predvsem zagotovitve pravice do obrambe in izvršitve sodbe o ugotovitvi njene kršitve, popolnoma odvzeli pomen. Le kadar je zaradi razlogov, za katere ni odgovorna zadevna uprava, objektivno težko ali celo nemogoče odpraviti učinke kršitve pravice do obrambe, ugotovljene z ničnostno sodbo, lahko ta privede do plačila odškodnine.
(Glej točke 38, 39 in 50.)
Napotitev na:
Sodišča za uslužbence: 24. junij 2008, Andres in drugi/ECB, F‑15/05, točka 132 in navedena sodna praksa.