Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Areios Pagos (Grčija) 4. julija 2019 – AB/Olympiako Athlitiko Kentro Athinon - Spyros Louis
(Zadeva C-511/19)
Jezik postopka: grščina
Predložitveno sodišče
Areios Pagos
Stranki v postopku v glavni stvari
Pritožnica: AB
Nasprotna stranka: Olympiako Athlitiko Kentro Athinon - Spyros Louis
Vprašanja za predhodno odločanje
A) Ali gre za posredno diskriminacijo zaradi starosti v smislu člena 2(1) in (2)(b) ter člena 3(1)(c) Direktive 2000/781 , če država članica sprejme ureditev, ki jo uporabljajo država, lokalni organi in pravne osebe javnega prava ter na splošno vsi subjekti širšega javnega sektorja (subjekti zasebnega prava) kot delodajalci, kakršna je tista iz člena 34(1)(c), (3) prvi odstavek, in (4) zakona št. 4024/2011, na podlagi katere se za delavce zgoraj navedenih subjektov s pogodbo o zaposlitvi zasebnega prava uporablja sistem rezervne delovne sile za obdobje največ štiriindvajset (24) mesecev, katerega edino bistveno merilo je bližina izpolnitve pogojev za starostno pokojnino, in sicer petintrideset (35) let plačanih prispevkov v obdobju od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2013, tudi ob upoštevanju dejstva, da je takrat veljavna upoštevna ureditev s področja zavarovanja poleg drugih primerov, ki niso pomembni za obravnavano zadevo, za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi zaposlitve zahtevala (vsaj) 10.500 delovnih dni (35 let) zavarovalne dobe pri IKA ali drugi zavarovalnici za zaposlene delavce, delavec pa je moral dopolniti (vsaj) 58 let, pri čemer glede na posamezen primer ni izključevala, da se lahko zavarovalna doba (35 let) dopolni pri drugačni starosti?
B) Ali je v primeru pritrdilnega odgovora na vprašanje pod A) sprejetje sistema rezervne delovne sile mogoče objektivno in razumno utemeljiti v smislu člena 2(2)(b)(i) in člena 6(1)(a) direktive s takojšnjo potrebo po zagotavljanju organizacijskih, operativnih in proračunskih rezultatov in zlasti z nujno potrebo po zmanjševanju javnih izdatkov za doseganje določenih kvantitativnih ciljev do konca leta 2011, ki so navedeni v obrazložitvenem memorandumu zakona, kot je določeno v srednjeročnem proračunskem okviru, da se izpolnijo zaveze, ki jih je država sprejela v razmerju do svojih partnerjev-upnikov za boj proti hudi in dolgotrajni gospodarski in finančni krizi, ki je zajela državo, hkrati pa racionalizira in omeji širitev javnega sektorja?
C) V primeru pritrdilnega odgovora na vprašanje pod B):
1) Ali je sprejetje ukrepa, kakršen je ta iz člena 34(1)(c) zakona št. 4024/2011, ki določa drastično zmanjšanje plač zaposlenih, za katere se uporablja sistem rezervne delovne sile, za 60 % osnovne plače, ki so jo prejemali ob vključitvi v navedeni sistem rezervne delovne sile, ne da bi morali zadevni zaposleni delati za zadevni organ javnega sektorja, in ki (de facto) pomeni izgubo morebitnega povečanja plače in napredovanja v obdobju od vključitve v sistem rezervne delovne sile do prekinitve delovnega razmerja zaradi starostne upokojitve, primerno in nujno za doseganje zgoraj navedenega cilja v smislu člena 2(2)(b)(i) in člena 6(1)(a) direktive v okoliščinah, ko hkrati:
a) ti zaposleni ohranijo možnost, da poiščejo drugo zaposlitev (v zasebnem sektorju) ali opravljajo svobodni poklic v času, ko so vključeni v sistem rezervne delovne sile, ne da bi izgubili pravico do prejemanja zgoraj navedenega zneska osnovne plače, razen če plača ali dohodek iz novega dela ali zaposlitve presegata plačo, ki so jo prejemali pred vključitvijo v sistem rezervne delovne sile, pri čemer se v takem primeru zgoraj navedeni znesek osnovne plače zmanjša za presežek – člen 34(1)(f);
b) organ javnega sektorja kot delodajalec, in v primeru njegove ukinitve, OAED, prevzame odgovornost plačevanja prispevkov za socialno varnost zadevni zavarovalnici do upokojitve zaposlenega, in sicer tako prispevkov delodajalca kot tudi delavca, ki se nanašajo na glavno pokojnino, dopolnilno pokojnino ter socialne in zdravstvene storitve, na podlagi plač, ki jih je prejemal pred vključitvijo v sistem rezervne delovne sile – člen 34(1)(d);
c) so predvidena odstopanja od sistema rezervne delovne sile za ranljive družbene skupine, ki potrebujejo varstvo (zakonec osebe, vključene v sistem rezervne delovne sile, zakonec ali otrok z vsaj 67-odstotno invalidnostjo, ki živi v skupnem gospodinjstvu in je odvisen od delavca, delavec z vsaj 67-odstotno invalidnostjo, velike družine, starši samohranilci, ki živijo v skupnem gospodinjstvu in so odvisni od delavca) – člen 34(1)(b);
d) se navedenim delavcem prednostno ponudi možnost premestitve na druga prosta delovna mesta v javnih organih na podlagi objektivnih in meritokratskih meril z vključitvijo na lestvice ASEP – člen 34(1)(a) – čeprav je ta možnost dejansko omejena zaradi drastičnega zmanjšanja zaposlovanja v različnih organih javnega sektorja, ki je posledica potrebe po zmanjševanju stroškov;
e) se zagotovi sprejetje ukrepov za povračilo posojil, ki so jih delavci, vključeni v sistem rezervne delovne sile, prejeli od hranilnice in posojilnice, in za sklenitev sporazuma med grško državo in združenjem grških bank za olajšanje vračanja posojil, ki so jih navedeni delavci prejeli od drugih bank, sorazmerno z njihovim skupnim družinskim dohodkom in premoženjskim stanjem – člen 34(10) in (11);
f) nedavno sprejet zakon (člen 1(15) zakona št. 4038/2012 – uradni list serije A', št. 14) določa sprejetje uredbe o pokojninah in o vrstnem redu plačil za delavce iz točk b) in c) absolutno prednostno in v vsakem primeru največ štiri mesece od prekinitve delovnega razmerja in vložitve zadevne dokumentacije za priznanje pokojnine;
g) se zgoraj navedena izguba napredovanja in povečanja plače za obdobje, ko so delavci s pogodbo o zaposlitvi zasebnega prava vključeni v sistem rezervne delovne sile, ter do prekinitve delovnega razmerja zaradi starostne upokojitve v večini primerov, tudi v obravnavanem primeru, ne bo zgodila, ker je delavec zaradi dolgotrajne zaposlitve v organu javnega sektorja že izčrpal plačno lestvico in/ali možnosti napredovanja, določene v veljavni zakonodaji za njegovo napredovanje?
2) Ali je sprejetje ukrepa, kakršen je ta iz člena 34(1)(e) zakona št. 4024/2011, ki v smislu člena 8(b) zakona št. 3198/1955 v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ali delavca zaradi izpolnitve pogojev za starostno pokojnino pomeni izgubo celotnega (ali analogno) nadomestila v višini 40 % odpravnine, ki je določena za delavce z dodatnim zavarovanjem (ki v primeru organov javnega sektorja, ki opravljajo javno službo ali jih subvencionira država, kot je pritožnica, ki je pravna oseba zasebnega prava, ne sme presegati najvišjega zneska v višini 15.000,00 EUR), z nadomestitvijo te odpravnine z nižjimi plačami, prejetimi v času, ko je delavec vključen v sistem rezervne delovne sile, primerno in nujno za doseganje zgoraj navedenega cilja v smislu člena 2(2)(b)(i) in člena 6(1)(a) direktive, glede na to, da bi ti delavci v vsakem primeru pridobili navedeno zmanjšano odpravnino v skladu z zgoraj navedeno veljavno zakonodajo o delu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi tako s strani delavca kot s strani organa, pri katerem je bil delavec zaposlen?
____________
1 Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 79)