Pritožba, ki jo je Fred Olsen, S.A. vložila 14. maja 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 15. marca 2018 v zadevi T-108/16, Naviera Armas, S.A./Evropska komisija
(Zadeva C-319/18 P)
Jezik postopka: španščina
Stranke
Pritožnica: Fred Olsen, S.A. (zastopnika: J.M. Rodríguez Cárcamo in A.M. Rodríguez Conde, abogados)
Drugi stranki v postopku:
Naviera Armas, S.A.
Evropska komisija
Predlogi
Družba Fred Olsen, S.A. Sodišču predlaga, naj:
v celoti razveljavi sodbo Splošnega sodišča z dne 15. marca 2018 v zadevi T-108/16, Naviera Armas, S.A/Evropska komisija, ob intervenciji družbe Fred Olsen, S.A., EU:T:2018:145,
v celoti zavrne predlog družbe Naviera Armas, S.A., ki se nanaša na razglasitev ničnosti sklepa Komisije (2015) 8655 final z dne 8. decembra 2015, o državni pomoči SA.36628 (2015/NN) (ex 2013/CP) – Španija – Fred Olsen, in
ostalim strankam v pritožbenem postopku naloži plačilo stroškov, ki jih je utrpela družba Fred Olsen, S.A. v pritožbenem postopku, družbi Naviera Armas, S.A. pa naloži plačilo stroškov, ki jih je utrpela družba Fred Olsen, S.A. v postopku na prvi stopnji.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Prvi pritožbeni razlog
Družba Fred Olsen s prvim pritožbenim razlogom očita neobrazložitev izpodbijane sodbe glede selektivnosti ukrepa, kakor se zahteva v smislu sodbe Komisija/Hansestadt Lübeck (C-524/14 P)1 .
Če bi Splošno sodišče analiziralo selektivnost ukrepa v skladu z merili, ki izhajajo iz navedene sodbe, bi moralo preučiti: (i) splošni referenčni okvir, v katerega se uvrščajo pristojbine, ki jih družba Fred Olsen plačuje za uporabo infrastrukture v Puertu de las Nieves, to je sistem pristojbin, ki velja za vsa pristanišča na Kanarskih otokih, kot to urejajo nacionalni predpisi, (ii) ali so položaji družbe Fred Olsen in ostalih gospodarskih subjektov, ki uporabljajo navedeno infrastrukturo, vključno z družbo Naviera Armas, z vidika preučenega ukrepa med seboj primerljivi, in (iii) morebiten obstoj diskriminacije pri plačilu navedenih pristojbin.
Komisija je v izpodbijanem sklepu zastopala stališče, da zgolj okoliščina, da je družba Fred Olsen edini uporabnik pristanišča Puerto de las Nieves, kot takšna ne pomeni prednosti, pridobljene na podlagi državnih sredstev, ker družba Fred Olsen plačuje običajni znesek pristojbin, ki se zahtevajo od vseh gospodarskih subjektov v okviru zakonodaje, ki velja za vsa pristanišča na Kanarskih otokih. Komisija zato ni bila zavezana, da preuči selektivnost ukrepa.
Nasprotno pa bi Splošno sodišče pri presoji vprašanja, ali obstaja težavni položaj v smislu člena 108(2) PDEU, moralo izvesti ta preizkus, ki bi mu omogočil, da presodi vprašanje, ali so pristaniške pristojbine, ki jih družba Fred Olsen plačuje za to, da je edini uporabnik pristaniške infrastrukture v Puertu de Las Nieves, slednji zagotovile kakršno koli prednost.
Ker je obrazložitev sodbe v zvezi s tem očitno nezadostna, ni mogoče presoditi, ali obstaja domnevna prednost, zaradi česar je treba sodbo Splošnega sodišča razveljaviti v celoti.
Drugi pritožbeni razlog
Družba Fred Olsen z drugim pritožbenim razlogom trdi, da je bil sklep Komisije, v katerem ni bil uporabljen preizkus zasebnega vlagatelja, zadostno obrazložen.
Splošno sodišče je menilo, da je sklep nezadostno obrazložen, ker bi po njegovem mnenju Komisija morala uporabiti preizkus zasebnega vlagatelja, ki deluje v tržnem gospodarstvu.
Vendar pa v sodbi Splošnega sodišča razen dejstva, da je družba Fred Olsen edini uporabnik pristanišča Puerto de la Nieves, ni nobenega elementa, ki bi kazal na to, da je zaradi te okoliščine imela prednost v zvezi s plačilom pristojbin za uporabo infrastrukture. V tem primeru ne obstaja noben dogovor oziroma popust glede pristojbin, ki jih plačuje družba Fred Olsen, prav tako ni diskriminacije pri plačilu pristojbin v primerjavi z drugimi gospodarskimi subjekti, kot je družba Naviera Armas.
Zato se sodb Freistaat Sachsen in Land Sajonia-Anhalt/Komisija (T-443/08 in T-455/08)2 , Ryanair/Komisija (T-196/04)3 , ter Aéroports de Paris/Komisija (T-128/98)4 v tem primeru ne uporabi.
Zato je treba sodbo Splošnega sodišča v celoti razveljaviti, sklep Komisije pa v celoti ohraniti.
____________
1 Sodba z dne 21. decembra 2016, Komisija/Hansestadt Lübeck (C-524/14 P, EU:C:2016:971).
2 Sodba z dne 24. marca 2011, Freistaat Sachsen in Land Sajonia-Anhalt/Komisija (T-443/08 in T-455/08, EU:T:2011:117).
3 Sodba z dne 17. decembra 2008, Ryanair/Komisija (T-196/04, EU:T:2008:585).
4 Sodba z dne 12. decembra 2000, Aéroports de Paris/Komisija (T-128/98, EU:T:2000:290).