Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sofiyski rayonen sad (Bolgarija) 14. maja 2020 – „Toplofikatsia Sofia“ EAD, „Chez Elektro Balgaria“ AD, „Agentsia za kontrol na prosrocheni zadalzhenia“ EOOD

(Zadeva C-208/20)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Sofiyski rayonen sad

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: „Toplofikatsia Sofia“ EAD, „Chez Elektro Balgaria“ AD, „Agentsia za kontrol na prosrocheni zadalzhenia“ EOOD

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 20(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije v povezavi s členom 47, drugi odstavek, Listine o temeljnih pravicah, načeli prepovedi diskriminacije in enakovrednosti postopkovnih ukrepov v nacionalnih sodnih postopkih ter člen 1[(1)](a) Uredbe (ES) št. 1206/20011 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah razlagati tako, da je nacionalno sodišče, ki je začelo postopek, če nacionalno pravo sodišča, ki je začelo postopek, določa, da si to pridobi uradno informacijo o naslovu tožene stranke v svoji državi, in se ugotovi, da je ta tožena stranka v drugi državi Evropske unije, dolžno pridobiti informacijo o naslovu tožene stranke pri pristojnih organih države, v kateri tožena stranka prebiva?

Ali je treba člen 5(1) Uredbe (EU) št. 1215/20122 z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah v povezavi z načelom, da mora nacionalno sodišče zagotavljati postopkovna jamstva za učinkovito varstvo pravic, ki izhajajo iz prava Unije, razlagati tako, da je nacionalno sodišče pri ugotavljanju običajnega prebivališča dolžnika kot pogoja po nacionalnem pravu za izvedbo enostranskega formalnega postopka brez pridobivanja dokazov, kot je postopek za izdajo plačilnega naloga, vsak utemeljen sum, da ima dolžnik svoje običajno prebivališče v drugi državi Evropske unije, dolžno razlagati kot pomanjkanje pravne podlage za izdajo plačilnega naloga oziroma kot podlago za to, da plačilni nalog ne postane pravnomočen?

Ali je treba člen 5(1) Uredbe (EU) št. 1215/2012 z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah v povezavi z načelom, da mora nacionalno sodišče zagotavljati postopkovna jamstva za učinkovito varstvo pravic, ki izhajajo iz prava Unije, razlagati tako, da je nacionalno sodišče, ki je po izdaji plačilnega naloga proti določenemu dolžniku ugotovilo, da ta dolžnik verjetno nima običajnega prebivališča v državi sodišča, in če je po nacionalnem pravu to ovira za izdajo plačilnega naloga proti takemu dolžniku, dolžno po uradni dolžnosti razveljaviti izdani plačilni nalog, čeprav ni izrecne zakonske določbe v tem smislu?

Če je odgovor na vprašanje 3 nikalen, ali je treba tam navedene določbe razlagati tako, da nacionalno sodišče zavezujejo, da razveljavi izdani plačilni nalog, če je opravilo preverbo in z gotovostjo ugotovilo, da dolžnik nima običajnega prebivališča v državi sodišča, ki je začelo postopek?

____________

1 UL 2001, L 174, str. 1.

2 UL 2012, L 351, str. 1.