Tožba, vložena 5. aprila 2017 – Komisija/Madžarska
(Zadeva C-171/17)
Jezik postopka: madžarščina
Stranki
Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: V. Bottka in H. Tserepa-Lacombe, agenta)
Tožena stranka: Madžarska
Predlog tožeče stranke
Komisija Sodišču predlaga, naj:
ugotovi, da je nacionalni sistem mobilnega plačevanja, ki ga je uvedla in ga ohranja v veljavi Madžarska in ki ga ureja zakon CC iz leta 2011 ter vladna izvedbena uredba št. 356/2012 z dne 13. decembra 2012, ki s tem, da družbi Nemzeti Mobilfizetési Zrt. podeljuje izključne pravice, vzpostavlja monopol in ovira dostop na veleprodajni trg mobilnega plačevanja, ki je bil prej odprt za konkurenco, in katerega uvedba poleg tega ni bila ne potrebna ne sorazmerna, v nasprotju
prvič, s členom 15(2)(d) in členom 16(1) Direktive 2006/123/ES,1 in
drugič, s členoma 49 PDEU in 56 PDEU.
Madžarski naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
A nemzeti mobilfizetési rendszerről szóló, 2011. április 1-jei CC. törvény (zakon CC z dne 1. aprila 2011 o nacionalnem sistemu mobilnega plačevanja, v nadaljevanju: zakon) je spremenil pravni okvir storitev mobilnega plačevanja z učinki od 1. aprila 2013, čeprav je postal zavezujoč šele z 2. julijem 2014. Zakon opredeljuje storitve centraliziranega mobilnega poslovanja na teh področjih: (a) javne storitve parkiranja; (b) odobritev dostopa do javnih cest za vožnjo po njih; (c) prevoz oseb, ki ga opravi državno podjetje; (d) druge storitve, ki jih opravljajo državni organi. Med navedenimi storitvami je na Madžarskem v praksi za zdaj mogoče izvesti mobilno plačevanje na področju javnih storitev parkiranja in na področju odobritve dostopa do javnih cest za vožnjo po njih (elektronska cestninska oznaka „e-matrica“ in sistem „HU-GO“). Kljub temu so predmet tega postopka vsa štiri področja, ki jih ureja zakon.
Po navedbah Komisije in kar zadeva javne storitve parkiranja, družba Nemzeti Mobilfizetési Zrt. v bistvu opravlja enako dejavnost, kot so jo opravljali izvajalci storitev mobilnega plačevanja v prejšnjem sistemu, vendar s to razliko, da ima izključno pravico za sklepanje pogodb z upravljavci parkirišč in da so njene tarife regulirane. Enako velja za področje odobritve dostopa do javnih cest za vožnjo po njih, saj je družba Nemzeti Mobilfizetési Zrt. edini ponudnik storitev, ki ima z izvajalcem javne službe pogodbeno razmerje in ki lahko neposredno prodaja dovoljenje za uporabo ceste. Na teh dveh področjih lahko torej ostali ponudniki storitev mobilnega plačevanja in storitev mobilne telefonije delujejo le kot preprodajalci.
Zato uvedba nacionalnega sistema mobilnega plačevanja in izključne pravice, podeljene družbi Nemzeti Mobilfizetési Zrt., tako za domača kot za tuja podjetja ovirajo vstop na veleprodajni trg mobilnega plačevanja – in s tem na trg storitev, ki se na podlagi pogodbenih razmerij z izvajalcem javne storitve parkiranja ali drugih javnih služb ponujajo drugim ponudnikom, ki preprodajajo storitve mobilnega plačevanja – ki je bil prej odprt za konkurenco. Tako torej po mnenju Komisije predpisi o nacionalnem sistemu mobilnega plačevanja, gledani kot celota, ustvarjajo diskriminacijo in so v nasprotju s svobodo ustanavljanja (kršitev člena 15 Direktive 2006/123 in člena 49 PDEU). Ti predpisi so prav tako v nasprotju s svobodo opravljanja storitev (kršitev člena 16 Direktive 2006/123 in člena 56 PDEU), saj izključne pravice, podeljene družbi Nemzeti Mobilfizetési Zrt., omejujejo opravljanje čezmejnih storitev. V zvezi z ostalimi storitvami centraliziranega mobilnega poslovanja, v zvezi s katerimi na Madžarskem še vedno ni mogoče opraviti mobilnih plačil, zakon določa isto izključno pravico v korist družbe Nemzeti Mobilfizetési Zrt. in zanje prav tako velja zgoraj navedena pravna analiza.
V skladu z upoštevnimi določbami PDEU in Direktive 2006/123 je svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev mogoče omejiti le, kadar te omejitve niso diskriminatorne in so v javnem interesu ter poleg tega izpolnjujejo zahteve nujnosti in sorazmernosti. Po mnenju Komisije trditve Madžarske ne utemeljujejo omejitev, uvedenih z zakonom, saj ne izpolnjujejo zahtev nujnosti in sorazmernosti.
____________1 Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL 2006, L 376, str. 36).