Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio di Stato (Italija) 29. julija 2020 – Servizio Elettrico Nazionale SpA in drugi/Autorità Garante della Concorrenza e del Mercato in drugi

(Zadeva C-377/20)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Consiglio di Stato

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnice: Servizio Elettrico Nazionale SpA, ENEL SpA, Enel Energia SpA

Nasprotne stranke: Autorità Garante della Concorrenza e del Mercato, ENEL SpA, Servizio Elettrico Nazionale SpA, Eni Gas e Luce SpA, Eni SpA, Gala SpA, Axpo Italia SpA, E.Ja SpA, Green Network SpA, Ass.ne Codici – Centro per i Diritti del Cittadino

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali so ravnanja, s katerimi se izvaja zloraba prevladujočega položaja, lahko sama po sebi popolnoma zakonita in se lahko opredelijo kot „zloraba“ samo zaradi (potencialno) omejevalnega učinka, ki ga ustvarjajo na referenčnem trgu, ali morajo vsebovati tudi poseben element protipravnosti, in sicer uporabo „drugih konkurenčnih metod (ali sredstev)“, ki niso „običajna“, in v tem primeru, na podlagi katerih meril se lahko določi meja med „običajno“ in „izkrivljeno“ konkurenco?

Ali je namen pravila o sankcioniranju zlorabe zagotoviti čim večjo ugodnost potrošnikom, pri čemer mora sodišče ugotoviti, za koliko se je (ali bi se lahko) zmanjšala, ali je namen pravila o sankcioniranju nezakonitega dejanja na področju konkurence ohraniti samo konkurenčno strukturo trga, da se prepreči ustvarjanje združevanja ekonomske moči, ki se šteje za družbi škodljivo?

Ali sme prevladujoče podjetje v primeru zlorabe prevladujočega položaja s tem, da poskuša preprečiti obstanek obstoječe ravni konkurence ali njen razvoj, vseeno dokazati, da – kljub abstraktni možnosti ustvarjanja omejevalnega učinka – ravnanje dejansko ni nezakonito? Ali je treba v primeru pritrdilnega odgovora, za presojo obstoja atipične izključujoče zlorabe, člen 102 PDEU razlagati tako, da mora Agencija natančno preučiti ekonomske analize, ki jih je predložila stranka, o dejanski možnosti, da ravnanje, ki je predmet preiskave, izključi konkurenco iz trga?

Ali je treba zlorabo prevladujočega položaja presojati samo glede na njene učinke (čeprav samo potencialne) na trg, brez upoštevanja subjektivnega razloga kršitelja? Ali pa je parameter, ki se uporablja (tudi izključno) za presojo nepoštenosti ravnanja prevladujočega podjetja, dokaz namena omejevanja? Ali pa ta dokaz subjektivnega elementa velja samo, da se dokazno breme naloži prevladujočemu podjetju (ki bi torej moralo dokazati, da učinka izključevanja ni bilo)?

Ali v primeru, da ima prevladujoč položaj več podjetij iz iste skupine, pripadnost tej skupini zadostuje, da se domneva, da so tudi podjetja, ki niso izvajala nepoštenega ravnanja, sodelovala pri nezakonitem ravnanju, tako da zadostuje, da nadzorni organ dokaže zavestno vzporedno, čeprav ne tajno, sodelovanje podjetij, ki poslujejo v okviru skupine, ki je kolektivno prevladujoča? Ali pa je treba (enako kot v primeru preprečevanja omejevalnih sporazumov) vseeno predložiti dokaz, lahko tudi posreden, o dejanskem usklajevanju in povezovanju med več podjetji skupine v prevladujočem položaju, zlasti da se dokaže sodelovanje matične družbe?

____________