SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(drugi senat)

z dne 10. decembra 2014

Zadeva F‑115/13

Christina Helwig

proti

Evropski agenciji za okolje (EEA)

„Javni uslužbenci – Pogodbeni uslužbenec – Nepodaljšanje pogodbe za določen čas – Tožba, ki je očitno nedopustna in očitno brez pravne podlage“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, s katero C. Helwig izpodbija odločbo Evropske agencije za okolje (EEA) o zavrnitvi podaljšanja njene pogodbe pogodbenega uslužbenca in predlaga povračilo za škodo, ki naj bi ji jo ta odločba povzročila.

Odločitev: Tožba se zavrže kot očitno nedopustna in očitno brez pravne podlage. C. Helwig nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska agencija za okolje.

Povzetek

1.      Uradniki – Pogodbeni uslužbenci – Nepodaljšanje pogodbe za določen čas – Diskrecijska pravica uprave – Dolžnost skrbnega ravnanja uprave – Upoštevanje interesov zadevnega uslužbenca – Sodni nadzor – Omejitve

(Kadrovski predpisi, člen 7; Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člena 47 in 119)

2.      Uradniki – Pogodbeni uslužbenci – Zaposlovanje – Podaljšanje pogodbe za določen čas – Različno obravnavanje uslužbencev ob izteku pogodbe – Neobstoj diskriminacije – Pogoji

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člena 47 in 119)

1.      Možnost podaljšanja pogodbe pogodbenega uslužbenca za določen čas pomeni zgolj možnost, o kateri presodi pristojni organ, saj imajo institucije v zvezi s tem široko diskrecijsko pravico pri organizaciji svojih služb glede na svoje naloge in ob upoštevanju teh pri razporejanju svojega osebja, vendar pod pogojem, da je ta razporeditev v interesu službe.

Poleg tega mora pristojni organ pri odločanju o položaju uslužbenca upoštevati vse elemente, ki lahko vplivajo na njegovo odločitev, torej ne samo interesa službe, temveč zlasti interes zadevnega uslužbenca. To namreč izhaja iz dolžnosti skrbnega ravnanja uprave, ki izraža ravnotežje vzajemnih pravic in obveznosti, ki so jih Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije in po analogiji Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije oblikovali v razmerjih med javnim organom in njegovimi uslužbenci.

Toda dolžnosti skrbnega ravnanja ni mogoče razlagati tako, da za upravo pomeni obveznost, da pred odločitvijo o nepodaljšanju pogodbe pogodbenega uslužbenca za določen čas preveri, ali bi bilo zadnjenavedenega mogoče prerazporediti na drugo delovno mesto.

Vsekakor je ob upoštevanju široke diskrecijske pravice, ki se v tem smislu priznava institucijam, nadzor sodišča omejen na preverjanje neobstoja očitne napake ali zlorabe pooblastil.

(Glej točke od 18 do 20 in 22.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sodbe Kyrpitsis/EESO, T‑13/95, EU:T:1996:50, točka 52; Potamianos/Komisija, T‑160/04, EU:T:2008:438, točka 30, in ETF/Landgren, T‑404/06 P, EU:T:2009:313, točka 162.

Splošno sodišče Evropske unije: sodba Komisija/Macchia, T‑368/12 P, EU:T:2014:266, točka 59.

2.      Odločba agencije Unije o nepodaljšanju pogodbe pogodbenega uslužbenca ne more pomeniti kršitve načela enakega obravnavanja, – čeprav je bilo drugim pogodbenim uslužbencem ob izteku njihove pogodbe za določen čas ponujeno podaljšanje pogodbe pogodbenega uslužbenca in prerazvrstitev na drugo delovno mesto v tej agenciji – kadar ni dokazano, da je zadevni uslužbenec ob upoštevanju vrste nalog, za katere je bil zadolžen, kakovosti dela, ki ga je do zdaj opravljal, in vrste delovnih mest, ki bi mu lahko bila ponujena, glede morebitnega podaljšanja njegove pogodbe v položaju, ki je primerljiv s položajem drugih pogodbenih uslužbencev.

(Glej točki 28 in 29.)