Zadeva C‑352/13
Cartel Damage Claims (CDC) Hydrogen Peroxide SA
proti
Akzo Nobel NV in drugim
(predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Landgericht Dortmund)
„Predhodno odločanje – Območje svobode, varnosti in pravice – Pristojnost v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba (ES) št. 44/2001 – Posebne pristojnosti – Člen 6(1) – Tožba proti več toženim strankam s sedežem v različnih državah članicah, udeleženim pri omejevalnem sporazumu, za katerega je bilo ugotovljeno, da je v nasprotju s členom 81 ES in členom 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, za solidarno naložitev plačila odškodnine in posredovanje informacij – Pristojnost sodišča, ki mu je zadeva predložena, v zvezi s sotoženimi strankami – Umik tožbe proti toženi stranki s sedežem v državi članici sodišča, ki mu je zadeva predložena – Pristojnost v zvezi z delikti ali kvazidelikti – Člen 5, točka 3 – Dogovor o pristojnosti – Člen 23 – Učinkovito izvajanje prepovedi omejevalnih sporazumov“
Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 21. maja 2015
1. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba (ES) št. 44/2001 – Posebne pristojnosti – Več toženih strank – Pristojnost sodišča ene od sotoženih strank – Ozka razlaga – Zahteva – Navezna okoliščina – Pojem povezanosti
(Uredba Sveta št. 44/2001, člen 6, točka 1)
2. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba (ES) št. 44/2001 – Posebne pristojnosti – Več toženih strank – Tožba proti več podjetjem, udeleženim pri omejevalnem sporazumu, za katerega je bilo ugotovljeno, da je v nasprotju s pravom Unije, za solidarno naložitev plačila odškodnine in posredovanje informacij – Umik tožbe proti toženi stranki s sedežem v državi članici sodišča, ki mu je zadeva predložena – Nevplivanje – Zahteva – Neobstoj tajnega dogovarjanja strank
(Uredba Sveta št. 44/2001, člen 6, točka 1)
3. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba (ES) št. 44/2001 – Posebne pristojnosti – Pristojnost v zvezi z delikti ali kvazidelikti – Kraj nastanka škode in kraj ravnanja, s katerim se je povzročila škoda – Tožba proti več podjetjem, udeleženim pri omejevalnem sporazumu, za katerega je bilo ugotovljeno, da je v nasprotju s pravom Unije, za solidarno naložitev plačila odškodnine in posredovanje informacij – Škodni dogodek, ki je nastopil za vsakega posameznega domnevnega oškodovanca – Oškodovanec, ki lahko izbira sodišče, ki mu bo zadeva predložena
(Uredba Sveta št. 44/2001, člen 5, točka 3)
4. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba (ES) št. 44/2001 – Dogovor o pristojnosti – Dogovor o dodelitvi pristojnosti sodišču – Klavzula o dodelitvi pristojnosti sodišču, ki je vsebovana v pogodbi – Možnost uveljavljanja te klavzule proti tretjim osebam – Zahteva – Soglašanje tretjih oseb s to klavzulo – Meja – Univerzalno nasledstvo prvotnega sopogodbenika s strani tretje osebe v vseh njegovih pravicah in obveznostih
(Uredba Sveta št. 44/2001, člen 23)
5. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba (ES) št. 44/2001 – Dogovor o pristojnosti – Dogovor o dodelitvi pristojnosti sodišču – Klavzula o dodelitvi pristojnosti sodišču, ki je vsebovana v dobavni pogodbi – Tožba proti več podjetjem, udeleženim pri omejevalnem sporazumu, za katerega je bilo ugotovljeno, da je v nasprotju s pravom Unije, za solidarno naložitev plačila odškodnine in posredovanje informacij – Sodišče, ki mu je zadeva predložena in ga zavezuje taka klavzula, s katero se odstopa od posebne pristojnosti – Zahteva – Klavzula, ki se nanaša na spore v zvezi s kršitvijo konkurenčnega prava
(Uredba Sveta št. 44/2001, členi 5, točka 3, 6, točka 1, in 23(1))
1. Za uporabo člena 6, točka 1, Uredbe št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba preveriti, ali so različni zahtevki, ki jih je vložila ista tožeča stranka proti različnim toženim strankam, tako povezani, da je o njih smotrno odločati skupaj, zato da se s tem prepreči tveganje nezdružljivosti sodnih odločb, ki bi lahko bile posledica ločenih postopkov. V zvezi s tem za to, da se sodne odločbe lahko štejejo za nasprotujoče, ne zadostuje neskladje med rešitvami spora, ampak mora do tega neskladja priti v okviru enakega dejanskega in pravnega stanja.
Zadnjenavedeni pogoj v zvezi z obstojem enakega dejanskega in pravnega stanja je izpolnjen, ker so bile tožene stranke v postopku v glavni stvari udeležene pri izvajanju omejevalnega sporazuma, ki je po mnenju Komisije pomenil enotno in nadaljevano kršitev člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, s sklepanjem in izvrševanjem pogodb v skladu s tem sporazumom, čeprav je bila ta udeležba različna tako z geografskega kot časovnega vidika.
(Glej točki 20 in 21.)
2. Člen 6, točka 1, Uredbe št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da se lahko pravilo koncentracije pristojnosti v primeru več toženih strank, ki je določeno v tej določbi, uporabi v okviru tožbe proti podjetjem – ki so bila različno krajevno in časovno udeležena v enotni in trajajoči kršitvi prepovedi omejevalnih sporazumov, določeni s pravom Unije, ki jo je z odločbo ugotovila Komisija – za solidarno naložitev plačila odškodnine in posredovanje informacij, in to velja, tudi če je tožeča stranka umaknila svojo tožbo proti edini izmed sotoženih strank, ki ima sedež v državi članici na območju pristojnosti sodišča, razen če se ne dokaže, da obstaja tajni dogovor med tožečo stranko in navedeno sotoženo stranko o tem, da se pogoji za uporabo te določbe ob vložitvi tožbe umetno ustvarijo oziroma ohranijo.
Po eni strani namreč okoliščina, da se ločeno presojajo odškodninske tožbe proti več družbam s sedežem v različnih državah članicah, ki so v nasprotju s konkurenčnim pravom Unije sodelovale pri enotnem in trajajočem omejevalnem sporazumu, lahko privede do nezdružljivosti sodnih odločb v smislu člena 6, točka 1, Uredbe št. 44/2001.
Po drugi strani mora sicer sodišče, ki odloča o zadevi, presoditi prepričljive dokaze o obstoju tajnega dogovora med zadevnimi strankami o tem, da se pogoji za uporabo te določbe ob vložitvi tožbe umetno ustvarijo oziroma ohranijo, vendar zgolj okoliščina, da so bila pred morebitno poravnavo izvedena pogajanja, ne more zadostovati za dokaz glede obstoja tajnega dogovora. Nasprotno, zadosten dokaz bi bil, če bi bila takšna poravnava dejansko izvedena, vendar bi bila prikrita, da bi se ustvaril vtis, da so bili izpolnjeni pogoji za uporabo člena 6, točka 1, Uredbe št. 44/2001.
(Glej točke 25 in od 31 do 33 ter točko 1 izreka.)
3. Člen 5, točka 3, Uredbe št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da lahko v primeru tožbe, s katero se od toženih strank, ki imajo sedež v različnih državah članicah, zahteva odškodnina zaradi od Komisije ugotovljene enotne in trajajoče kršitve člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru ob različni krajevni in časovni udeležbi toženih strank v več državah članicah, škodni dogodek pa je nastopil glede na vsakega posameznega domnevnega oškodovanca, vsak izmed njih na podlagi člena 5, točka 3, vloži tožbo pri sodišču kraja, kjer je bil naposled sklenjen zadevni omejevalni sporazum, oziroma, če je primerno, kraja, kjer je bil sklenjen posebni dogovor, ki ga je mogoče opredeliti kot škodni dogodek za zatrjevano škodo, ali pa pri sodišču kraja, kjer ima svoj sedež.
(Glej točko 56 in točko 2 izreka.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 64 in 65.)
5. Člen 23(1) Uredbe št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da v primeru odškodninskih tožb zaradi kršitve člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru dopušča, da se upoštevajo dogovori o pristojnosti v dobavnih pogodbah, tudi če to pomeni odstopanje od pravil o mednarodni pristojnosti iz člena 5, točka 3, in/ali člena 6, točka 1, te uredbe, če se ti dogovori nanašajo na spore v zvezi z odgovornostjo, nastalo zaradi kršitve konkurenčnega prava.
Dogovor o pristojnosti se namreč lahko nanaša samo na spore, ki so ali ki bodo mogoče nastali v zvezi z določenim pravnim razmerjem, kar omejuje veljavnost dogovora o pristojnosti na spore, ki izhajajo iz pravnega razmerja, v zvezi s katerim je bil ta dogovor sklenjen. Namen te zahteve je preprečiti, da bi bila ena stranka presenečena, ker bi bila določena pristojnost določenega sodišča za vse spore, ki bi morebiti nastali iz razmerja s pogodbeno stranko in bi izhajali iz drugega razmerja, kot je tisto, na podlagi katerega je bila dogovorjena sodna pristojnost. Glede na ta cilj mora nacionalno sodišče med drugim upoštevati, da se klavzula, ki se abstraktno sklicuje na spore iz pogodbenih razmerij, ne nanaša na spor v zvezi z deliktno odgovornostjo pogodbene stranke, domnevno nastalo zaradi njenega ravnanja, ki ustreza sodelovanju pri nezakonitem omejevalnem sporazumu. Ker namreč oškodovano podjetje v času, ko je podalo soglasje k takšni klavzuli, ni moglo v zadostni meri predvideti pravnega spora, ker mu takrat ni bilo poznano, da je sopogodbenik udeležen pri nezakonitem omejevalnem sporazumu, ni mogoče izhajati iz tega, da tak pravni spor temelji na pogodbenih razmerjih.
Nasprotno, v primeru obstoja dogovora, ki se nanaša na spore v zvezi z odgovornostjo, nastalo zaradi kršitve konkurenčnega prava, in v katerem je določeno sodišče druge države članice od države članice predložitvenega sodišča, bi se slednje moralo izreči za nepristojno, tudi če ta dogovor vodi k neupoštevanju posebnih pravil o pristojnosti, določenih v členih 5 in/ali 6 Uredbe št. 44/2001.
(Glej točke od 68 do 72 in točko 3 izreka.)