SKLEP PREDSEDNIKA ČETRTEGA SENATA SODIŠČA PRVE STOPNJE
z dne 28. aprila 2005(*)
„Intervencija – Reprezentativno združenje – Člen 116(6) Poslovnika Sodišča prve stopnje – Predlog za sodelovanje v pisnem postopku – Nepredvidene okoliščine ali višja sila – Izjemne okoliščine“
V zadevi T‑201/04,
Microsoft Corp., s sedežem v Redmondu, Washington (Združene države), ki jo zastopata J.-F. Bellis, odvetnik, in I. Forrester, QC,
tožeča stranka,
ob sodelovanju:
Association for Competitive Technology, Inc., s sedežem v Washingtonu, DC (Združene države), ki jo zastopa L. Ruessmann, odvetnik,
DMDsecure.com BV, s sedežem v Amsterdamu (Nizozemska), MPS Broadband AB, s sedežem v Stockholmu (Švedska), Pace Micro Technology plc, s sedežem v Shipleyju, West Yorkshire (Združeno kraljestvo), Quantel Ltd, s sedežem v Newburyju, Berkshire (Združeno kraljestvo), Tandberg Television Ltd, s sedežem v Southamptonu, Hampshire (Združeno kraljestvo), ki jih zastopa J. Bourgeois, odvetnik,
Exor AB, s sedežem v Uppsali (Švedska), ki jo zastopajo S. Martínez Lage, H. Brokelmann in R. Allendesalazar Corcho, odvetniki,
Mamut ASA, s sedežem v Oslu (Norveška), in TeamSystem SpA, s sedežem v Pesaru (Italija), ki ju zastopa G. Berrisch, odvetnik,
The Computing Technology Industry Association, Inc., s sedežem v Oakbrook Terraceu, Illinois (Združene države), ki jo zastopajo G. van Gerven, T. Franchoo, odvetnika, in B. Kilpatrick, solicitor,
intervenienti,
proti
Komisiji Evropskih skupnosti, ki jo zastopajo R. Wainwright, F. Castillo de la Torre, P. Hellström in A. Whelan, zastopniki,
tožena stranka,
ob sodelovanju:
AudioBanner.com, pod trgovskim imenom VideoBanner, s sedežem v Los Angelesu, Kalifornija (Združene države), ki ga zastopa L. Alvizar, odvetnik,
Free Software Foundation Europe eV, s sedežem v Hamburgu (Nemčija), ki jo zastopa C. Piana, odvetnik,
RealNetworks, Inc., s sedežem v Seattlu, Washington (Združene države), ki jo zastopajo A. Winckler, M. Dolmans in T. Graf, odvetniki,
Software & Information Industry Association, s sedežem v Washingtonu, DC (Združene države), ki jo zastopa C. Simpson, solicitor,
intervenienti,
zaradi predloga za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2004)900 konč. z dne 24. marca 2004 v zvezi s postopkom izvajanja člena 82 ES (Zadeva COMP/C‑3/37.792 – Microsoft) ali zmanjšanja zneska globe, ki je bila naložena tožeči stranki,
PREDSEDNIK ČETRTEGA SENATA SODIŠČA PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI
izdaja naslednji
Sklep
Dejansko stanje
1 Microsoft Corp. (v nadaljevanju: Microsoft) proizvaja in trži računalniško programsko opremo. Ta zajema operacijske sisteme za odjemalske osebne računalnike (v nadaljevanju: osebne računalnike), imenovane Windows, operacijske sisteme za strežnike delovnih skupin, imenovane Windows Server, in pretočne multimedijske predvajalnike, imenovane Windows Media Player.
2 Družba Sun Microsystems, Inc., s sedežem v Palu Altu, Kalifornija (Združene države), je 10. decembra 1998 vložila pritožbo pri Komisiji. Predmet te pritožbe je bila zavrnitev družbe Microsoft, da družbi Sun Microsystems posreduje potrebne informacije za interoperabilnost operacijskih sistemov za strežnike delovnih skupin te družbe s sistemi Windows. Komisija je v zvezi s tem začela preiskavo.
3 Komisija je februarja 2000 začela drugo preiskavo v zvezi z družbo Microsoft. Predmet te preiskave je bila vključenost predvajalnika Windows Media Player v sisteme Windows.
4 Ti preiskavi sta bili pozneje združeni pod številko zadeve COMP/C-3/37.792.
5 Komisija je 24. marca 2004 sprejela Odločbo C(2004)900 konč. v zvezi s postopkom izvajanja člena 82 ES v zadevi COMP/C-3/37.792 – Microsoft (v nadaljevanju: Odločba).
6 Prvič, Komisija je za presojo ravnanja družbe Microsoft opredelila tri upoštevne trge. Ti trgi so trg operacijskih sistemov za odjemalske osebne računalnike (uvodne izjave od 324 do 342 Odločbe), trg operacijskih sistemov za strežnike delovnih skupin (uvodne izjave od 343 do 401 Odločbe) in trg pretočnih multimedijskih predvajalnikov (uvodne izjave od 402 do 425 Odločbe).
7 Drugič, Komisija je upoštevala, da vsak od teh trgov dosega svetovne razsežnosti (uvodna izjava 427 Odločbe).
8 Tretjič, Komisija je menila, da ima družba Microsoft prevladujoč položaj na dveh od teh trgov, in sicer na trgu operacijskih sistemov za odjemalske osebne računalnike (uvodne izjave od 429 do 472 Odločbe) in trgu operacijskih sistemov za strežnike delovnih skupin (uvodne izjave od 473 do 541 Odločbe).
9 Četrtič, Komisija je menila, da Microsoft s svojim ravnanjem na teh dveh trgih krši člen 82 ES. Menila je, da ta družba zlorablja svoj prevladujoči položaj s tem, ko je od oktobra 1998 do vročitve Odločbe zavračala posredovanje informacij o interoperabilnosti ter dovoljenje njihove uporabe za razvoj in distribucijo proizvodov svojih konkurentov na trgu operacijskih sistemov za strežnike delovnih skupin (uvodne izjave od 546 do 791 in člen 2(a) Odločbe). Prav tako je menila, da družba Microsoft zlorablja svoj prevladujoči položaj s tem, ko je v obdobju od maja 1999 do vročitve Odločbe pogojevala razpoložljivost sistema Windows s sočasno pridobitvijo predvajalnika Windows Media Player (uvodne izjave od 792 do 989 in člen 2(b) Odločbe).
10 Petič, Komisija je družbi Microsoft naložila, naj odpravi te kršitve, se vzdrži vsakršnega enakega ali podobnega ravnanja in izvede vse korektivne ukrepe v določenih rokih (uvodne izjave od 994 do 1053 ter členi od 4 do 8 Odločbe).
11 Šestič, Komisija je družbi Microsoft naložila globo 497.196.304 eurov (uvodne izjave od 1054 do 1080 in člen 3 Odločbe).
Postopek
12 Družba Microsoft je tožbo v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje vložila 7. junija 2004.
13 European Committee for Interoperable Systems (v nadaljevanju: ECIS), s sedežem v Bruslju (Belgija), ki ga zastopata D. Paemen in N. Dodoo, odvetnika, je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 17. decembra 2004, predlagalo, naj se mu dovoli intervencija v sporu v podporo predlogom Komisije.
14 Komisija in družba Microsoft sta predložili pisna stališča o tem predlogu za intervencijo z vlogami, vloženimi v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 1. in 7. marca 2005.
Predlog za intervencijo
Dopustnost predloga za intervencijo
15 Družba Microsoft meni, da predlog za intervencijo ni dopusten, ker ne izpolnjuje postopkovnih zahtev, določenih s Poslovnikom Sodišča prve stopnje.
16 V členu 115 Poslovnika je dopustnost predloga za intervencijo pogojena z upoštevanjem pogojev v zvezi z rokom za vložitev predloga (prvi odstavek), njegovo materialno vsebino (drugi odstavek, prvi pododstavek) in zastopanjem vlagatelja pred sodiščem (tretji odstavek).
17 V obravnavanem primeru predlog za intervencijo izpolnjuje te pogoje.
18 Poleg tega je v členu 115(2) Poslovnika dopustnost predloga za intervencijo pogojena z upoštevanjem postopkovnih zahtev, določenih s členoma 43 in 44 navedenega poslovnika. V členu 44(5)(b) Poslovnika je med drugim določeno, da mora predlagatelj intervencije, ki je pravna oseba zasebnega prava, priložiti predlogu dokaz, da je odvetnika pravilno pooblastila za to pooblaščena oseba.
19 Družba Microsoft v obravnavanem primeru v bistvu meni, da je upravni odbor ECIS 16. decembra 2004 nepravilno sprejel sklepa, naj se predlaga intervencija v sporu in za ta namen pooblastita D. Paemen in N. Dodoo. Sicer priznava, da je generalna skupščina združenja ECIS ta sklepa potrdila 12. januarja 2005, vendar opozarja, da je bila potrditev sklepov sprejeta po vložitvi predloga za intervencijo in da morda ni pravilna.
20 Ni izključeno, da je zakonitost sklepov, ki ju je upravni odbor združenja ECIS sprejel 16. decembra 2004, vprašljiva in da torej ni mogoče šteti za zanesljivo, da sta bila D. Paemen in N. Dodoo pravilno pooblaščena s strani za to pooblaščene osebe, ko sta 17. decembra 2004 vložila predlog za intervencijo. Vendar je treba v vsakem primeru ugotoviti, da je „veljavno zbrana“ generalna skupščina združenja ECIS s sklepom z dne 12. januarja 2005 izjavila, da „brez pridržkov potrjuje“ in „ne da bi se to izrecno zahtevalo s statutom združenja ECIS ali belgijsko zakonodajo, potrdi“ ta sklep. Iz te ugotovitve je mogoče sklepati, da predlog za intervencijo izpolnjuje zahteve iz člena 44(5)(b) Poslovnika (glej sodbo Sodišča z dne 11. maja 1989 v zadevi Maurissen in drugi proti Računskemu sodišču, 193/87 in 194/87, Recueil, str. 1045, točka 33).
21 Zato je združenje ECIS upravičeno predlagati intervencijo v sporu.
Utemeljenost predloga za intervencijo
Trditve predlagatelja intervencije in strank
22 ECIS trdi, da izpolnjuje pogoje, ki veljajo za pravico do intervencije, priznano reprezentativnim združenjem, in da mu mora zato biti dovoljena intervencija v sporu v podporo predlogom Komisije.
23 Družba Microsoft izpodbija ta predlog. Dvomi namreč, da je ECIS reprezentativno združenje, da torej izpolnjuje vse pogoje, ki veljajo za pravico do intervencije, priznano reprezentativnim združenjem, in da se mu zato lahko dovoli intervencija v sporu.
24 Komisija meni, da se združenju ECIS lahko dovoli intervencija v sporu.
Presoja predsednika
25 V členu 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča, ki velja za postopek pred Sodiščem prve stopnje na podlagi člena 53, prvi odstavek, navedenega statuta, je določeno, da so vse osebe, ki izkažejo upravičen interes za rešitev zadeve, predložene Sodišču, razen zadev med državami članicami, med institucijami Skupnosti ali med državami članicami in institucijami Skupnosti, upravičene do intervencije v tem sporu.
26 Tak interes izkazuje reprezentativno združenje, katerega cilj je zaščita njegovih članov in ki predlaga intervencijo v sporu, v katerem se postavljajo načelna vprašanja, ki lahko vplivajo na te člane. Namen te široke razlage pravice do intervencije je omogočanje boljše presoje okoliščin zadev in obenem preprečevanje številnih posameznih intervencij, ki bi lahko ovirale učinkovitost in normalen potek postopka (sklepa predsednika Sodišča z dne 17. junija 1997 v zadevi National Power in PowerGen proti British Coal in Komisiji, C-151/97 P(I) in C-157/97 P(I), Recueil, str. I-3491, točka 66, in z dne 28. septembra 1998 v zadevi Pharos proti Komisiji, C-151/98 P, Recueil, str. I-5441, točka 6, ter sklep predsednika četrtega senata Sodišča prve stopnje z dne 9. marca 2005 v zadevi Microsoft proti Komisiji, T-201/04, ZOdl., str. II-1491, točka 31).
27 ECIS se v obravnavanem primeru predstavlja kot reprezentativno združenje podjetij, ki poslujejo v sektorju informacijskih tehnologij. Reprezentativni seznam njegovih članov in seznam v zapisniku njegove generalne skupščine, ki je bila 12. januarja 2005, potrjujeta, da kljub omejenemu številu njegovih članov, ki sicer ne delujejo vsi v sektorju informacijskih tehnologij, več teh članov v tem sektorju izvaja pomembne dejavnosti. ECIS se torej lahko šteje za reprezentativno združenje.
28 Nato ECIS navaja, da je njegov cilj predvsem spodbujanje ter varstvo nepremoženjskih in premoženjskih interesov njegovih članov. Člen 4 njegovega statuta potrjuje, da je dejansko tako. Torej je treba šteti, da je cilj združenja ECIS varstvo njegovih članov.
29 Nazadnje, nekatera vprašanja, ki se pojavljajo v zadevi, se lahko štejejo za načelna vprašanja, ki se nanašajo na sektor informacijskih tehnologij, in sodba o temelju spora lahko torej vpliva na člane združenja ECIS, ki delujejo v tem sektorju.
30 Iz zgornjega izhaja, da ECIS izkazuje interes za rešitev spora.
31 Zato je treba združenju ECIS dovoliti intervencijo v sporu v podporo predlogom Komisije.
Procesne pravice intervenienta
Trditve strank
32 ECIS predlaga, naj se mu dovoli sodelovanje v pisnem postopku. Določbe o intervenciji (člena 115 in 116 Poslovnika) naj bi sodišču dovoljevale, da ugodi temu predlogu. Vsekakor bi bila taka rešitev upravičena zaradi obstoja nepredvidenih okoliščin ali višje sile (člen 45, drugi pododstavek, Statuta Sodišča) ali vsaj zaradi izjemnih okoliščin. V zvezi s tem se sklicuje na to, da je zveza Computer & Communications Industry Association (v nadaljevanju: CCIA), katere nekateri člani so prav tako vključeni v združenje ECIS, 10. novembra 2004 odstopila od predloga za intervencijo v podporo predlogom Komisije, ki ga je ta zveza vložila 23. junija 2004.
33 Družba Microsoft izpodbija ta predlog. Meni, da člena 115 in 116 Poslovnika sodišču ne dovoljujeta, da ugodi temu predlogu. Dodaja, da ECIS ne dokazuje niti obstoja nepredvidenih okoliščin ali višje sile niti obstoja izjemnih okoliščin, ki bi lahko upravičile odstopanje od teh določb.
34 Komisija meni, da se intervenientu, kot je ECIS, če se mu dovoli sodelovanje v pisnem postopku, lahko to dovoli samo v izjemnih okoliščinah, ki jih lahko v obravnavanem primeru predstavlja odstop zveze CCIA.
Presoja predsednika
35 V členu 115(1) Poslovnika je določeno, da se predlog za intervencijo vloži najpozneje v šestih tednih po objavi obvestila o vložitvi tožbe v Uradnem listu Evropske unije, ali če tega ni, pred sklepom o začetku ustnega postopka.
36 V členu 116(2) Poslovnika je določeno, da če predsednik dopusti intervencijo in je bil predlog za intervencijo vložen v roku šestih tednov, prejme intervenient prepis vseh procesnih aktov, ki so bili vročeni strankam.
37 V členu 116(4) poslovnika je določeno, da predsednik v primerih iz člena 116(2) navedenega poslovnika določi rok, v katerem lahko intervenient predloži intervencijsko vlogo, ki obsega njegov predlog, s katerim delno ali v celoti podpira predloge stranke ali jim nasprotuje, njegove razloge in trditve ter po potrebi dokazne predloge.
38 V členu 116(6) Poslovnika je določeno, da lahko intervenient, če je predlog za intervencijo vložen po izteku zgoraj navedenega roka šestih tednov, na podlagi poročila za obravnavo, ki mu je sporočeno, predstavi svoje stališče v ustnem postopku.
39 Iz teh povezanih določb izhaja, da se procesne pravice intervenienta razlikujejo glede na to, ali ta vloži predlog za intervencijo v šestih tednih po objavi obvestila o vložitvi tožbe v Uradnem listu Evropske unije ali po izteku tega roka, vendar pred sklepom o začetku ustnega postopka.
40 Če je intervenient vložil predlog za intervencijo pred iztekom tega roka, ima pravico sodelovati v pisnem in ustnem postopku. Na podlagi tega mora prejeti procesne akte in lahko predloži intervencijsko vlogo, ki obsega njegov predlog, s katerim delno ali v celoti podpira predloge stranke ali jim nasprotuje, njegove razloge in trditve ter po potrebi dokazne predloge.
41 Po drugi strani pa ima intervenient če je predlog vložil po izteku določenega roka, pravico sodelovati samo v ustnem postopku, če je predlog vložil pred začetkom tega postopka. Na tej podlagi mora prejeti poročilo za obravnavo in na podlagi tega lahko v ustnem postopku predstavi svoja stališča.
42 Ker so te določbe kogentne (sklep Sodišča prve stopnje z dne 30. maja 2002 v zadevi Coe Clerici Logistics proti Komisiji, T-52/00, Recueil, str. II-2553, točki 24 in 31), niso v dispoziciji strank niti sodišča.
43 V obravnavanem primeru je bilo obvestilo o vložitvi tožbe objavljeno 10. julija 2004 (UL C 179, str. 18). Združenje ECIS je predlog za intervencijo v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje vložilo 17. decembra 2004. Torej je očitno, da je bil predlog vložen po izteku roka šestih tednov, določenega v členu 115(1) Poslovnika, podaljšanega zaradi oddaljenosti za deset dni, kot je določeno s členom 102(2) navedenega poslovnika.
44 ECIS lahko zato uveljavlja samo procesne pravice iz člena 116(6) Poslovnika.
45 ECIS vseeno meni, da predstavlja odstop zveze CCIA nepredvidene okoliščine ali višjo silo.
46 V členu 45, drugi odstavek, Statuta Sodišča je določeno, da potek roka ne škoduje pravicam, če zadevna stranka dokaže obstoj nepredvidenih okoliščin ali višje sile.
47 Določbe o procesnih rokih se strogo uporabljajo, kar ustreza zahtevam po pravni varnosti in nujnosti, da se izogne vsakršni diskriminaciji ali vsakemu samovoljnemu ravnanju pri vodenju sodnih postopkov (sodba Sodišča z dne 12. julija 1984 v zadevi Ferriera Valsabbia proti Komisiji, 209/83, Recueil, str. 3089, točka 14, in sklep Sodišča z dne 18. januarja 2005 v zadevi Zuazaga Meabe proti UUNT, C-325/03 P, ZOdl., str. I-403, točka 16).
48 Člen 45, drugi odstavek, Statuta Sodišča, ki odstopa od tega načela in ga je torej treba razlagati ozko, se uporablja za prekluzivne procesne roke, katerih iztek pomeni izgubo pravice, ki jo je do takrat imela fizična ali pravna oseba, da vloži tožbo (sodba Sodišča z dne 2. marca 1967 v zadevi Simet in drugi proti Visoki oblasti, 26/65 in 26/65, Recueil, str. 39 in 52) ali predlog za intervencijo (sklep predsednika prvega senata Sodišča prve stopnje z dne 22. marca 1994 v zadevi TWD Textilwerke Deggendorf proti Komisiji, T-244/93 in T-486/93, točke od 18 do 20, Recueil, str. II-2265).
49 Ker se člen 45, drugi odstavek, Statuta Sodišča uporablja tudi za rok šestih tednov iz člena 115(1) Poslovnika, katerega iztek ne povzroči izgube pravice do vložitve predloga za intervencijo, ampak kot v obravnavanem primeru, omejitev procesnih pravic, podeljenih intervenientu, iz ustaljene sodne prakse izhaja, da ta člen samo v povsem izjemnih primerih, nepredvidenih okoliščinah ali pri višji sili dovoljuje odstopanje od določb o procesnih rokih (zgoraj navedena sodba Ferriera Valsabbia proti Komisiji, točka 14, in zgoraj navedeni sklep Zuazaga Meabe proti UUNT, točka 16).
50 Pojma nepredvidenih okoliščin in višje sile vsebujeta objektiven element, ki zadeva neobičajni dogodek, neodvisen od volje zainteresirane stranke, in objektiven element, ki od zainteresirane stranke zahteva, da se zaščiti pred posledicami neobičajnega dogodka, s tem da sprejme potrebne ukrepe, nadzira potek postopka in izkaže skrbnost (sodba Sodišča z dne 15. decembra 1994 v zadevi Bayer proti Komisiji, C-195/91 P, Recueil, str. I-5619, točka 32, in zgoraj navedeni sklep Zuazaga Meabe proti UUNT, točka 25).
51 V obravnavanem primeru je odstop zveze CCIA mogoče dogodek, ki ni odvisen od volje združenja ECIS, čeprav imata ti reprezentativni združenji, kot priznava slednje, skupne člane.
52 Vendar ta dogodek ni neobičajen. Vsi intervenienti imajo namreč vedno pravico odstopiti od svoje intervencije, kot ima vsaka tožeča stranka vedno pravico umakniti tožbo v skladu s členom 99 Poslovnika. Odstop intervenienta torej ni neobičajen. Poleg tega v obravnavanem primeru nobena dejstva, ki jih navaja združenje ECIS, ne omogočajo, da se odstop zveze CCIA opredeli kot neobičajen. Zlasti če oseba, kot je CCIA, kot zainteresirana tretja stranka sodeluje v upravnem postopku, da bi Komisijo prepričala o obstoju kršitve pravil o konkurenci, če Komisija sprejme odločbo v tem smislu, če avtor kršitve predlaga razglasitev ničnosti te odločbe in če zadevna oseba intervenira v sporu, da bi uveljavila svoj interes, ni mogoče šteti za neobičajno, če se dokončno odloči spremeniti svojo strategijo, rešiti spor s tožečo stranko z zunajsodnimi sredstvi, in če se ji zdi primerno, s plačilom finančnega nadomestila.
53 Končno, združenje ECIS ne dokazuje in si niti ne prizadeva resno dokazati, da je izpolnilo obveznost, da se zaščiti pred posledicami tega dogodka s sprejetjem ustreznih ukrepov.
54 Zato ECIS ne dokazuje obstoja nepredvidenih okoliščin ali višje sile.
55 ECIS nazadnje meni, da je odstop zveze CCIA izjemna okoliščina.
56 Kljub domnevi, da nekatere izjemne okoliščine intervenientu, ki je vložil predlog za intervencijo po izteku roka šestih tednov iz člena 115(1) Poslovnika, omogočajo, da uživa drugo procesno pravico poleg tistih, ki so mu podeljene s členom 116(6) navedenega poslovnika, je treba spomniti, da dejstva, ki jih navaja ECIS, ne omogočajo, da se odstop zveze CCIA šteje za neobičajen ali izjemen.
57 Iz zgornjega izhaja, da so pravice združenja ECIS pravice, določene s členom 116(6) Poslovnika.
58 Če bi bilo treba predlog za sodelovanje v pisnem postopku, ki ga je vložilo združenje ECIS, razlagati ne kot uveljavljanje pravice, ampak kot izraz pripravljenosti odgovoriti na ukrep procesnega vodstva, s katerim bi ga Sodišče prve stopnje na podlagi člena 64(3)(b) Poslovnika želelo pozvati, naj pisno izrazi svoja stališča, je treba ugotoviti, da bo moral četrti senat Sodišča prve stopnje, ko bo to potrebno, razmisliti o nujnosti takega ukrepa.
Stroški
59 V skladu s členom 87(1) Poslovnika sodba ali sklep, s katerim se konča postopek, vsebuje odločbo o stroških.
60 V tej fazi postopka se odločitev o stroških torej pridrži.
Iz teh razlogov je
PREDSEDNIK ČETRTEGA SENATA
sklenil:
1) European Committee for Interoperable Systems se v zadevi T-201/04 dovoli intervencija v podporo predlogom Komisije.
2) European Committee for Interoperable Systems lahko na podlagi poročila za obravnavo, ki mu bo posredovano, predstavi stališča v ustnem postopku.
3) Odločitev o stroških se pridrži.
V Luxembourgu, 28. aprila 2005.