Language of document : ECLI:EU:F:2014:16

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE
(tretji senat)

z dne 12. februarja 2014

Zadeva F‑73/12

Jean-Pierre Bodson in drugi

proti

Evropski investicijski banki (EIB)

„Javni uslužbenci – Osebje EIB – Pogodbena narava delovnega razmerja – Sprememba plačnega sistema in rast plač v EIB“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, s katero tožeče stranke predlagajo, prvič, razglasitev ničnosti odločb v njihovih plačilnih listih za april 2012, v katerih sta bila uporabljena sklep sveta direktorjev Evropske investicijske banke (EIB) z dne 13. decembra 2011, s katerim je bilo zvišanje proračuna za odhodke za uslužbence omejeno na 2,8 %, in sklep upravnega odbora EIB z dne 14. februarja 2012, s katerim je bil izveden zgoraj navedeni sklep sveta direktorjev, ter, drugič, naložitev EIB, naj jim plača razliko med zneski, dolgovanimi na podlagi navedenih sklepov, in zneski, dolgovanimi na podlagi prejšnjega sistema, in odškodnino.

Odločitev:      Tožba se zavrne. J.‑P. Bodson in sedem drugih tožečih strank nosijo svoje stroške in se jim naloži plačilo stroškov, ki jih je predlagala Evropska investicijska banka.

Povzetek

1.      Uradniki – Uslužbenci Evropske investicijske banke – Upravnopravna narava delovnega razmerja – Organizacija služb in določitev osebnih prejemkov osebja – Diskrecijska pravica uprave

(Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije, člen 21; Pravilnik o osebju Evropske investicijske banke, člena 13 in 20; Poslovnik Evropske investicijske banke, člen 31)

2.      Uradniki – Uslužbenci Evropske investicijske banke – Osebni prejemki – Reforma sistema – Diskrecijska pravica uprave – Sodni nadzor – Meje

1.      Kadar se pogodbe o zaposlitvi sklenejo z organom Unije, zadolženim za nalogo v splošnem interesu in pooblaščenim s poslovnikom določiti pravila za svoje zaposlene, soglasje strank k taki pogodbi nujno omejujejo raznovrstne obveznosti, ki izhajajo iz teh posebnih nalog in so naložene tako vodstvenim organom tega organa kot njegovim zaposlenim. Evropska investicijska banka je v skladu s členom 31 poslovnika pooblaščena, da s poslovnikom določi pravila za svoje zaposlene. Zato so razmerja EIB z njenim pogodbenim osebjem predvsem upravnopravne narave.

V tem smislu ima EIB za opravljanje svoje naloge v splošnem interesu diskrecijsko pravico pri organizaciji svojih služb in enostranski določitvi osebnih prejemkov svojih zaposlenih, in to kljub pogodbenim pravnim aktom, na katerih temeljijo navedena delovna razmerja.

(Glej točke 52, 53 in 55.)

Napotitev na:

Sodišče: 14. oktober 2004, Pflugradt/ECB, C‑409/02 P, točki 34 in 36; 22. december 2008, Centeno Mediavilla in drugi/Komisija, C‑443/07 P, točka 60;

Sodišče prve stopnje: 22. oktober 2002, Pflugradt/ECB, T‑178/00 in T‑341/00, točka 53.

2.      Kar zadeva spremembo plačnega sistema in rast plač v Evropski investicijski banki, priprava proračuna organa Unije, kot je EIB, zahteva zapletene politične presoje, pri katerih je treba upoštevati gospodarski razvoj in finančne spremembe. Široka diskrecijska pravica, ki jo ima v zvezi s tem EIB, dovoljuje le omejen sodni nadzor, ki sodišču prepoveduje, da s svojo presojo nadomesti presojo navedenega organa. Sodišče Unije se mora tako omejiti na preučitev, ali presoje EIB vsebujejo očitno napako in ali ni očitno prekoračila mej svoje diskrecijske pravice.

Za ugotovitev, ali je uprava storila očitno napako pri presoji dejanskega stanja, ki upravičuje razglasitev ničnosti odločbe, morajo biti dokazi, ki jih mora predložiti tožeča stranka, zadostni, da se presoja uprave ne zdi verjetna. Tako trditev tožečih strank, da so breme varčevanja EIB nosili le zaposleni, nikakor ni podprta in ne more prispevati k ugotovitvi očitne napake pri presoji.

(Glej točke 78, 79 in 90.)

Napotitev na:

Sodišče: 9. junij 2005, HLH Warenvertrieb in Orthica, C‑318/03, točka 75.