SKLEP PREDSEDNIKA

SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

z dne 23. februarja 2010

Zadeva F‑99/09 R

Elisavet Papathanasiou

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu

(znamke in modeli) (UUNT)

„Javni uslužbenci – Postopek za izdajo začasne odredbe – Začasni uslužbenci – Pogodba za nedoločen čas s klavzulo o razvezi – Predlog za odložitev izvršitve odločbe o razvezi pogodbe začasnega uslužbenca – Nujnost – Neobstoj“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 278 PDEU in 157 AE ter člena 279 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero E. Papathanasiou predlaga odložitev, po eni strani, odločbe urada UUNT z dne 12. marca 2009 o razvezi njene pogodbe začasnega uslužbenca z začetkom veljavnosti od 15. novembra 2009 in, po drugi strani, odločbe z dne 3. avgusta 2009 o preložitvi odpovednega roka, ki je bil najprej z odločbo z dne 12. marca 2009 določen za 15. november 2009, na 15. februar 2010.

Odločitev:      Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne. Odločitev o stroških se pridrži.

Povzetek

1.      Izdaja začasne odredbe – Odlog izvršitve – Začasni ukrepi – Pogoji za izdajo – Nujnost – „Fumus boni juris“ – Kumulativnost – Vrstni red in način preizkusa – Diskrecijska pravica sodnika, pristojnega za izdajo začasne odredbe

(člena 278 PDEU in 279 PDEU; Statut Sodišča, člen 39 in Priloga I, člen 7(1); Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 102(2))

2.      Izdaja začasne odredbe – Odlog izvršitve – Začasni ukrepi – Pogoji za izdajo – Resna in nepopravljiva škoda – Dokazno breme

(člena 278 PDEU in 279 PDEU; Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 102(2))

3.      Uradniki – Zastopanje – Varstvo predstavnikov zaposlenih

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga II, člen 1, šesti odstavek)

1.      V skladu s členom 102(2) Poslovnika Sodišča za uslužbence je treba v predlogih za izdajo začasnih odredb navesti zlasti okoliščine, iz katerih izhaja nujnost, ter dejanske in pravne razloge, ki na prvi pogled (fumus boni juris) izkazujejo utemeljenost izdaje predlaganih začasnih odredb.

Pogoji v zvezi z nujnostjo in fumus boni juris so kumulativni, zato je treba predlog za izdajo začasnih odredb zavrniti, čim eden od teh pogojev ni izpolnjen. Sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, po potrebi tudi uravnoteži zadevne interese.

Sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, ima v okviru navedenega celovitega pregleda široko diskrecijsko pravico in glede na posebnosti primera prosto odloča o načinu preverjanja različnih okoliščin ter tudi o vrstnem redu pregleda, ker zanj nobeno pravno pravilo ne določa utrjene sheme preverjanja za presojo potrebe po začasnem odločanju.

(Glej točke od 33 do 35.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 10. september 1999, Elkaïm in Mazuel proti Komisiji, T‑173/99 R, RecFP, str. I‑A‑155 in II‑811, točka 18; 9. avgust 2001, De Nicola proti EIB, T‑120/01 R, RecFP, str. I‑A‑171 in II‑783, točki 12 in 13;

Sodišče za uslužbence: 31. maj 2006, Bianchi proti ETF, F‑38/06 R, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑27 in II‑A‑1‑93, točki 20 in 22.

2.      Namen postopka za izdajo začasne odredbe ni zagotoviti povrnitev škode, temveč zagotoviti polni učinek sodbe v glavni stvari. Za dosego tega cilja morajo biti predlagani ukrepi nujni, tako da jih je zaradi preprečitve resne in nepopravljive škode za interese tožeče stranke treba sprejeti ter morajo učinkovati že pred sprejetjem odločitve v postopku v glavni stvari. Poleg tega mora dokaz, da ne more počakati na odločitev v postopku v glavni stvari, ne da bi utrpela takšno škodo, predložiti stranka, ki predlaga izdajo začasnih ukrepov.

Le potreba po najdenju nove zaposlitve v tujini načeloma kot taka ne more pomeniti resne in nepopravljive škode.

(Glej točki 41 in 42.)

Napotitev na:

Sodišče: 25. marec 1999, Willeme proti Komisiji, C‑65/99 P(R), Recueil, str. I‑1857, točka 62;

Sodišče prve stopnje: zgoraj navedena sodba Elkaïm in Mazuel proti Komisiji, točka 25; 19. december 2002, Esch-Leonhardt in drugi proti ECB, T‑320/02 R, RecFP, str. I‑A‑325 in II‑1555, točka 27;

Sodišče za uslužbence: 25. april 2008, Bennett in drugi proti UUNT, F‑19/08 R, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑131 in II‑A‑1‑713, točka 28.

3.      V skladu s šestim odstavkom člena 1 Priloge II h Kadrovskim predpisom član odbora uslužbencev zaradi izvajanja nalog v navedenem odboru ne more utrpeti škode.

Kadar je izvajanje nalog v odboru uslužbencev povezano s statusom člana osebja in ne obstaja neodvisno od pogodbe, ki veže uslužbenca na institucijo ali agencijo, ob izteku pogodbe uslužbenca, ki je član odbora uslužbencev, posledično po samem zakonu preneha tudi njegov mandat zastopnika osebja. Člen 1, šesti odstavek, Priloge II h Kadrovskim predpisom je kršen le, kadar uslužbenec utrpi škodo, na primer odpoved delovnega razmerja „zaradi“ izvajanja nalog v odboru uslužbencev.

(Glej točke od 50 do 52.)