SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
(drugi senat)
z dne 29. septembra 2011
Zadeva F‑121/10
Michael Heath
proti
Evropski centralni banki (ECB)
„Javni uslužbenci – Osebje ECB – Pokojninski sistem – Pokojninska shema – Letno povišanje pokojnin – Usklajeni indeksi cen življenjskih potrebščin – Mnenje aktuarja pokojninske sheme – Posvetovanje z odborom uslužbencev – Posvetovanja z nadzornim odborom – Pravica do kolektivnih pogajanj“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 36.2 Protokola o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, s katero M. Heath predlaga razglasitev ničnosti njegovih pokojninskih odrezkov od januarja 2010, ker temeljijo na letnem povišanju za 0,6 % na podlagi prilagoditve pokojnin za leto 2010, ter podredno, naložitev Evropski centralni banki (ECB), naj mu izplača razliko med uporabljenim povišanjem pokojnine in povišanjem, do katerega bi moral biti upravičen, 5000 EUR za povrnitev premoženjske škode, ki naj bi jo utrpel zaradi zmanjšanja kupne moči, in 5000 EUR za povrnitev zatrjevane nepremoženjske škode.
Odločitev: Tožba se zavrne. Tožeča stranka nosi svoje stroške in stroške Evropske centralne banke.
Povzetek
1. Uradniki – Akti uprave – Začasni akti – Akti, ki lahko imajo pravne učinke
2. Uradniki – Načela – Pravna varnost – Obseg
3. Uradniki – Pravno sredstvo – Razlogi – Razlog, s katerim se izpodbija tehnično mnenje, na katerem temelji sporna odločba – Sodni nadzor – Obseg – Meje
4. Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Pokojnine – Letno povišanje – Mnenje aktuarja pokojninske sheme
(Pogoji za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, Priloga III, člen 17(7))
5. Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Zastopanje – Odbor uslužbencev – Obvezno posvetovanje – Obseg – Letno povišanje pokojnin – Izključitev
(Pogoji za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, člena 48 in 49 ter Priloga III, člen 17(7))
6. Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Zastopanje – Nadzorni odbor pokojninske sheme – Obvezno posvetovanje – Obseg – Letno povišanje pokojnin – Izključitev – Pravica do prejema mnenja aktuarja pokojninske sheme o finančnem stanju sklada – Neobstoj
(Pogoji za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, Priloga III, člena 6(8), drugi pododstavek, in 17(7))
7. Pravo Unije – Načela – Temeljne pravice – Svoboda združevanja – Obseg – Obveznost kolektivnih pogajanj – Neobstoj
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 28)
8. Uradniki – Pravno sredstvo – Odškodninski zahtevek, povezan s predlogom za razglasitev ničnosti – Zavrnitev predloga za razglasitev ničnosti – Pogoji za dopustnost odškodninskega zahtevka
(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)
1. Akt, tudi začasen, ima pravne učinke v obdobju, v katerem velja, če je cilj njegovega sprejetja bistveno spremeniti pravni položaj zadevnih oseb.
(Glej točko 66.)
2. Čeprav načelo pravne varnosti upravi nalaga, da ob sprejemanju predpisov te sestavi tako, da so dovolj jasni, da se posamezniki lahko nedvoumno seznanijo s svojimi pravicami in obveznostmi ter ukrepajo v skladu z njimi, pa upravi ne nalaga, da omeji svojo diskrecijsko pravico s sprejetjem izvedbenih ukrepov, s katerimi bi določila, kako bo v prihodnosti izvajala to pravico.
(Glej točko 88.)
Napotitev na:
Sodišče: 14. april 2005, Belgija proti Komisiji, C‑110/03, točka 30;
Sodišče za uslužbence: 27. september 2011, Whitehead proti ECB, F‑98/09, točka 59.
3. Kar zadeva tehnično mnenje, je nadzor sodišča Unije omejen na preverjanje, ali je navedeno mnenje izdal izvedenec, ki mu je bila zadeva pravilno predložena, ali navedeno mnenje temelji na vsebinsko pravilnih dejstvih, ali so ta dejstva lahko podlaga za sklepe izvedenca ter ali navedeno mnenje vsebuje obrazložitev, ki pristojnemu organu omogoča, da presodi premisleke, na katerih temeljijo sklepi v tem mnenju, in ugotovi razumljivo povezavo med ugotovitvami v mnenju in sklepi, do katerih je prišel izvedenec, vendar se ta nadzor ne more nanašati na primernost upoštevanja podatka ali uporabe ene metode izračuna namesto druge, takoj ko so uporabljeni podatki in metoda upoštevni.
(Glej točko 90.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 16. junij 2000, C proti Svetu, T‑84/98, točka 43.
4. Na področju letnega povišanja pokojnin nekdanjih zaposlenih Evropske centralne banke aktuarju pokojninske sheme ni mogoče očitati, da mnenju za izvršilni odbor ni priložil ocene finančnega stanja zadevnega sklada ali katerega koli drugega dokumenta, ker člen 17(7) Priloge III k Pogojem za zaposlitev osebja Evropske centralne banke ne določa, da aktuar pokojninske sheme predloži številčno oceno finančnega stanja navedenega sklada, ker je njegovo mnenje ob upoštevanju okoliščin, v katerih je bilo pripravljeno, zadostno obrazloženo, da izvršilni odbor lahko sprejme odločitev ob poznavanju dejstev.
Prav tako navedeni člen 17(7) aktuarju pokojninske sheme ne nalaga, da pripravi primerjalno oceno stroškov uporabe stopnje splošne prilagoditve plač osebja Banke in stroškov uporabe stopnje usklajenega indeksa cen življenjskih potrebščin monetarne unije, ko je finančno stanje pokojninskega sklada tako, da je mogoče le povišanje pokojnin, ki ustreza najnižji od dveh stopenj, tako da primerjava stroškov uporabe vsake od teh dveh stopenj ni utemeljena.
Poleg tega zgolj na podlagi dejstva, da mnenje aktuarja ni obrazloženo, kar se ne zahteva z določbami člena 17(7) Priloge III k Pogojem za zaposlitev, ni mogoče ugotoviti, da Svet ECB ni seznanjen z natančnim finančnim stanjem pokojninskega sklada, ker lahko o tem vpraša aktuarja pokojninske sheme, če želi. Zato iz neobstoja ali nezadostnosti obrazložitve mnenja aktuarja pokojninske sheme ni mogoče sklepati, da Svet ECB krši dolžnost skrbnega ravnanja in dobrega upravljanja.
(Glej točke 95, 96 in 107.)
5. Med vprašanji, v zvezi s katerimi je potrebno posvetovanje z odborom uslužbencev Evropske centralne banke, člena 48 in 49 Pogojev za zaposlitev osebja Banke ne omenjata vprašanj o „pokojninah“, temveč samo vprašanja o „pokojninskem sistemu“, to je pojmu, ki napotuje na pravila, ki se nanašajo predvsem na pogoje financiranja pravic do pokojnine, pogoje uveljavljanja navedenih pravic do pokojnine, način njihovega izplačevanja in njihovo prilagoditev gibanju življenjskih stroškov, ne da bi bili vanj vključeni ukrepi, sprejeti na podlagi teh pravil, katerih namen je predvsem natančno določiti stopnjo letnega povišanja pokojnin. Zato Banki ni mogoče očitati, da se z odborom uslužbencev ni posvetovala pred določitvijo povišanja pokojnin na podlagi člena 17(7) Priloge III k Pogojem za zaposlitev.
(Glej točko 119.)
6. Kar zadeva posvetovanje z nadzornim odborom pokojninske sheme Evropske centralne banke, iz določb pooblastila navedenega odbora ali drugega akta ne izhaja, da se je treba s tem odborom posvetovati pred sprejetjem letne odločbe o povišanju pokojnin na podlagi člena 17(7) Priloge III k Pogojem za zaposlitev osebja Banke. Tudi nobena določba pooblastila nadzornega odbora ali drugega akta ne določa, da mora nadzorni odbor prejeti izvod mnenja aktuarja pokojninske sheme v zvezi s finančnim stanjem sklada. Čeprav je v členu 30 pooblastila nadzornega odbora navedeno, da mora nadzorni odbor prejeti izvod ocenjevalnega poročila aktuarja pokojninske sheme, iz splošne strukture določb, ki veljajo za pokojninsko shemo, namreč izhaja, da ocenjevalno poročilo, na katero se sklicuje člen 30 pooblastila nadzornega odbora, pomeni ocenjevalno poročilo iz člena 6(8), drugi pododstavek, Priloge III k Pogojem za zaposlitev, ki ga mora aktuar pokojninske sheme pripraviti na zahtevo skrbnika sheme, da oceni vrednost pokojninskega sklada, in ne mnenje, ki ga mora aktuar pokojninskega sklada podati v okviru postopka letnega povišanja pokojnin.
(Glej točko 120.)
7. Niti določbe člena 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah niti določbe člena 11 Evropske konvencije o človekovih pravicah ne določajo obveznosti, da delodajalec sklene kolektivne pogodbe na področju plačne politike, niti da določi postopek, ki sindikatom, ki zastopajo interese osebja, omogoča, da imajo odločilno vlogo pri opredelitvi in izvajanju pravil, ki se uporabljajo za osebje. Člen 6(2) Evropske socialne listine kvečjemu spodbuja, ne da bi zahteval, „mehanizme za prostovoljna pogajanja med delodajalci ali njihovimi organizacijami in organizacijami delavcev, s ciljem [urediti] pravila in pogoje za zaposlovanje na podlagi določb kolektivnih pogodb“. Čeprav člen 28 Listine o temeljnih pravicah in člen 11 Evropske konvencije o človekovih pravicah potrjujeta pravico do svobode združevanja, ki vključuje pravico delavcev do ustanavljanja sindikatov za zaščito njihovih ekonomskih in socialnih interesov, njune določbe ne vsebujejo obveznosti, da se uvede postopek kolektivnih pogajanj ali da se navedenim sindikatom podeli pooblastilo za soodločanje za namene priprave pogojev za zaposlovanje delavcev.
(Glej točko 121.)
8. Z odstopanjem od načela, da zavrnitev predlogov za razglasitev ničnosti povzroči zavrnitev odškodninskih zahtevkov, se odškodninskim zahtevkom, povezanim s predlogi za razglasitev ničnosti, če so bili ti zavrnjeni, vseeno lahko ugodi, če je vzrok zatrjevane škode nezakonitost sporne odločbe, ki je tožeči stranki povzročila škodo, čeprav ni mogla biti podlaga za razglasitev ničnosti te odločbe.
(Glej točki 129 in 130.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 11. april 2006, Angeletti proti Komisiji, T‑394/03, točka 164.