Združeni zadevi C-411/10 in C-493/10

N. S.

proti

Secretary of State for the Home Department

in

M. E. in drugi

proti

Refugee Applications Commissioner

in

Minister for Justice, Equality and Law Reform

(Predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki sta ju vložili Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) in High Court (Irska))

„Pravo Unije – Načela – Temeljne pravice – Izvajanje prava Unije – Prepoved nečloveškega in ponižujočega ravnanja – Skupni evropski azilni sistem – Uredba (ES) št. 343/2003 – Pojem ‚varne države‘ – Predaja prosilca za azil v odgovorno državo članico – Obveznost – Izpodbojna domneva, da ta država članica spoštuje temeljne pravice“

Povzetek sodbe

1.        Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Azilna politika – Merila in mehanizmi za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil – Diskrecijska pravica držav članic

(člen 6 PEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 51; Uredba Sveta št. 343/2003, člen 3(2))

2.        Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Azilna politika – Merila in mehanizmi za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil – Predaja prosilca za azil državi članici, pristojni za obravnavanje njegove prošnje

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, členi 1, 18 in 47; Uredba Sveta št. 343/2003, člen 3(1))

3.        Temeljne pravice – Prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja – Obseg

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, členi 1, 4, 18 in 47; Uredba Sveta št. 343/2003, člen 3(1) in 2)

4.        Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Azilna politika – Merila in mehanizmi za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil – Varstvo, zagotovljeno prosilcu azila – Obseg

(Protokol št. 30, priložen Pogodbi DEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 1; Uredba Sveta št. 343/2003)

1.        Na podlagi člena 3(2) Uredbe št. 343/2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, je državam članicam priznano pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, ki je sestavni del skupnega evropskega azilnega sistema, ki je določen v Pogodbi DEU. Države članice morajo to pooblastilo za odločanje po prostem preudarku izvrševati ob spoštovanju drugih določb navedene uredbe. Torej je treba šteti, da država članica, ki izvršuje to pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, izvaja pravo Unije v smislu člena 51(1) Listine.

Zato odločba, ki jo sprejme država članica na podlagi člena 3(2) Uredbe št. 343/2003 o tem, ali bo obravnavala prošnjo za azil, za obravnavanje katere glede na merila, ki so določena v poglavju III te uredbe, ni odgovorna, izvaja pravo Unije za namen člena 6 PEU in/ali člena 51 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(Glej točke 65, 66, 68 in 69 ter točko 1 izreka.)

2.        Pravo Unije nasprotuje uporabi neizpodbojne domneve, da država članica, ki jo člen 3(1) Uredbe št. 343/2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, določa kot odgovorno, spoštuje temeljne pravice Evropske unije.

Členi 1, 18 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ne omogočajo odgovora, ki je drugačen od odgovora zgoraj.

(Glej točki 105 in 115 ter točki 2 in 3 izreka.)

3.        Člen 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da so države članice, vključno z nacionalnimi sodišči, zavezane, da prosilca za azil ne predajo državi članici, ki je odgovorna v smislu Uredbe št. 343/2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, če ni mogoče, da ne bi vedele, da sistematične pomanjkljivosti azilnega postopka in pogoji za sprejem prosilcev za azil v tej državi članici pomenijo utemeljene razloge za prepričanje, da bi bil prosilec izpostavljen resnični nevarnosti, da se bo z njim nečloveško in ponižujoče ravnalo v smislu te določbe.

Ob upoštevanju možnosti, da država članica, ki je morala opraviti predajo, sama obravnava prošnjo iz člena 3(2) Uredbe št. 343/2003, nemožnost predaje prosilca drugi državi članici Unije – če se ugotovi, da je ta država odgovorna država članica v skladu z merili iz poglavja III te uredbe – prvonavedeni državi članici nalaga, da preizkusi merila iz istega poglavja, da bi preverila, ali eno od teh dodatnih meril omogoča ugotovitev države članice, ki je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil.

Pomembno pa je, da država članica, v kateri je prosilec za azil, pazi, da ne poslabša položaja kršenja temeljnih pravic tega prosilca z nerazumno dolgim postopkom določitve odgovorne države članice. Po potrebi mora prošnjo sama obravnavati v skladu s pravili iz tega člena 3(2) Uredbe št. 343/2003.

Členi 1, 18 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ne omogočajo odgovora, ki je drugačen od odgovora zgoraj.

(Glej točke od 106 do 108 in 115 ter točki 2 in 3 izreka.)

4.        Iz člena 1 Protokola (št. 30) o uporabi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah na Poljskem in v Združenem kraljestvu izhaja, da ta protokol ne vpliva na veljavnost listine za Združeno kraljestvo in Poljsko, kar je potrjeno v uvodnih izjavah navedenega protokola. Tako morajo v skladu s tretjo uvodno izjavo protokola sodišča Republike Poljske in Združenega kraljestva listino uporabljajo in razlagati dosledno v skladu s pojasnili iz člena 1. Poleg tega je v šesti uvodni izjavi istega protokola navedeno, da listina ponovno potrjuje pravice, svoboščine in načela, priznane v Uniji, in jih še bolj izpostavlja, vendar ne ustvarja novih pravic ali načel.

V teh okoliščinah člen 1(1) tega protokola formulira člen 51 listine v zvezi s področjem uporabe listine in njegov cilj ni Republiko Poljsko in Združeno kraljestvo oprostiti obveznosti, da spoštujeta določbe listine, in sodišču ene od teh držav članic preprečiti, da zagotavlja spoštovanje teh določb.

Zato upoštevanje tega protokola ne vpliva na obseg obveznosti Združenega kraljestva na področju varstva, ki ga ima oseba, za katero se uporablja Uredba št. 343/2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države.

(Glej točke 119, 120 in 122 ter točko 4 izreka.)