SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
(prvi senat)
z dne 26. septembra 2011
Zadeva F‑31/06
Marco Pino
proti
Evropski komisiji
„Javni uslužbenci – Uradniki – Imenovanje – Člen 5(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom – Notranji natečaj za prehod iz kategorije, objavljen pred 1. majem 2004 – Kandidat, vpisan na rezervni seznam pred 1. majem 2006 – Razvrstitev v naziv – Uporaba množitelja, manjšega od 1 – Izguba točk za napredovanje“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero M. Pino predlaga predvsem razglasitev ničnosti odločb, s katerimi je bil imenovan v višjo kategorijo, ker je bil z njimi razvrščen v nižji naziv od naziva, v katerega bi moral biti razvrščen na podlagi določb Kadrovskih predpisov.
Odločitev: Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške. Svet kot intervenient nosi svoje stroške.
Povzetek
1. Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Imenovanje v naziv funkcionalne skupine, navedene v obvestilu o javnem natečaju – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Prehodne določbe za razvrstitev v naziv
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 31; Priloga XIII, člen 5(2))
2. Uradniki – Kariera – Uvedba prehodnih pravil za prehod iz starega v nov karierni sistem za uradnike – Pravila za razvrstitev v naziv
(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga XIII, člena 2(1) in 5(2))
3. Pravo Unije – Načela – Varstvo zaupanja v pravo – Pogoji
4. Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Prehodne določbe za razvrstitev v naziv
(Kadrovski predpisi za uradnike; Uredba Sveta št. 723/2004)
5. Uradniki – Pravno sredstvo – Pravni interes – Tožbeni razlog, ki se nanaša na bistveno kršitev postopka – Omejena pristojnost uprave
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91)
6. Uradniki – Osebni prejemki – Prehodna pravila, ki se uporabljajo po začetku veljavnosti Uredbe št. 723/2004 – Določitev naziva in množitelja
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45a; Priloga XIII, členi 2, 5(2), 7 in 8)
7. Uradniki – Napredovanje – Sprememba kategorije po notranjem natečaju – Pravica do ohranitve točk za napredovanje – Neobstoj
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45; Priloga XIII, člen 5)
1. Člen 31(1) Kadrovskih predpisov določa, da so kandidati, izbrani na natečaju, imenovani v naziv funkcionalne skupine, določen v obvestilu o natečaju, ki so ga uspešno opravili.
Čeprav iz te določbe nujno sledi, da morajo biti kandidati, izbrani na notranjih natečajih, imenovani v naziv, naveden v obvestilu o natečaju, po koncu katerega so bili zaposleni, ostaja dejstvo, da opredelitev ravni prostih delovnih mest in pogojev za imenovanje izbranih kandidatov na ta delovna mesta, ki jo je zadevna institucija izvedla s sestavo obvestil o natečajih v okviru določb prejšnjih kadrovskih predpisov, ne bi mogla podaljšati svojih učinkov prek datuma 1. maja 2004, ki ga je zakonodajalec Unije določil za začetek veljavnosti nove karierne strukture uradnikov.
Pravica kandidatov, izbranih na natečaju, ki izhaja iz člena 31(1) Kadrovskih predpisov, da so razvrščeni v naziv, naveden v obvestilu o natečaju, se torej lahko nanaša samo na veljavno pravo, saj se zakonitost odločbe presoja glede na pravne elemente, veljavne ob njenem sprejetju, zato ta določba uprave ne more zavezovati k sprejetju odločbe, ki ne bi bila skladna s Kadrovskimi predpisi, kot jih je spremenil zakonodajalec, in ki bi bila zaradi tega nezakonita.
Zakonodajalec je v teh okoliščinah, za katere je značilno, da so bili 1. maja 2004 v okviru nove karierne strukture odpravljeni nazivi, navedeni v obvestilih o natečaju, ki so bila objavljena pred tem datumom, za rešitev težav, povezanih s temi okoliščinami, lahko sprejel člen 5(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom in določil razvrščanje v naziv za kandidate, izbrane na notranjih natečajih za prehod iz kategorije, ki so bili vpisani na rezervne sezname pred 1. majem 2006 in na podlagi teh natečajev imenovani v novo kategorijo po 1. maju 2004.
Res je, da razvrščanje v naziv, določeno s členom 5(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, ne ustreza nazivom iz obvestil o notranjem natečaju, objavljenih pred 1. majem 2004, in da ta določba odstopa od pravila iz člena 31 Kadrovskih predpisov, ki je bilo povzeto iz člena 31 starih kadrovskih predpisov. Vendar je člen 5(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom glede na svoj predmet posebna prehodna določba, ki lahko za neko kategorijo uradnikov odstopa od splošnega pravila iz člena 31 Kadrovskih predpisov. Treba je namreč opozoriti, da omejitve, ki so del prehoda z enega načina upravljanja na drugega, lahko, kar zadeva kariero uradnikov, zahtevajo, da se uprava začasno in v določenih mejah oddalji od stroge uporabe stalnih pravil in načel, ki se običajno uporabljajo za zadevne okoliščine.
(Glej točke od 66 do 70.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 11. julij 2007, Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji, T‑58/05 P, točki 100 in 109;
Sodišče za uslužbence: 30. september 2010, De Luca proti Komisiji, F‑20/06, točka 86 in navedena sodna praksa, predmet pritožbenega postopka, ki teče pred Splošnim sodiščem Evropske unije, zadeva T‑563/10 P.
2. Člen 2(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom določa ugodnejšo enakovrednost starih in novih nazivov v primerjavi z razvrstitvijo iz člena 5(2) iste priloge za uradnike, ki so bili uspešni na natečaju za prehod iz kategorije. Vendar je edini namen tega člena 2(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, da se 1. maja 2004 preimenujejo nazivi, ki so jih imele tiste osebe, ki so bile 30. aprila 2004 uradniki, da bi se zanje uporabljala nova karierna struktura, ki naj bi v celoti začela veljati 1. maja 2006, zato mu ni mogoče priznati obsega, ki presega določitev tega vmesnega odnosa. Te določbe torej ni bilo mogoče uporabiti za določitev razvrstitve v naziv za uradnika, ki je bil v višjo kategorijo imenovan šele 27. aprila 2005, ker je bil izbran na notranjem natečaju za prehod iz kategorije, katerega obvestilo je bilo objavljeno pred 1. majem 2004, seznam primernih kandidatov pa je bil sestavljen pred 1. majem 2006.
(Glej točko 75.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: zgoraj navedena sodba Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji, točke od 112 do 115.
3. Pravico zahtevati varstvo legitimnih pričakovanj ima vsak posameznik, ki je v položaju, v katerem je uprava Unije pri njem vzbudila utemeljena pričakovanja s tem, da mu je dala natančna jamstva v obliki natančnih, brezpogojnih in skladnih informacij, ki izhajajo iz pooblaščenih in zanesljivih virov.
Vendar se nihče ne more sklicevati na kršitev tega načela ob pomanjkanju natančnih jamstev, ki naj bi mu jih zagotovila uprava.
(Glej točki 80 in 81.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 19. marec 2003, Innova Privat-Akademie proti Komisiji, T‑273/01, točka 26 in navedena sodna praksa; zgoraj navedena sodba Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji, točka 96.
4. Načelo enakega obravnavanja je kršeno, kadar se različni pravni položaji obravnavajo enako ali, obratno, kadar se dve kategoriji oseb, katerih dejanski in pravni položaji se bistveno ne razlikujejo, obravnavata različno.
V zvezi s tem za kandidate, izbrane na splošnem natečaju, ki so bili na seznam primernih kandidatov vpisani pred 1. majem 2004, ko je začela veljati Uredba št. 723/2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, vendar so bili imenovani za uradnike šele po tem datumu, ni mogoče šteti, da spadajo v isto kategorijo oseb, kot drugi kandidati, izbrani na istem natečaju, ki so bili zaposleni pred 1. majem 2004.
Zato kandidati, izbrani na notranjih natečajih za prehod iz kategorije, objavljenih pred 1. majem 2004, ki so bili na rezervni seznam vpisani po 1. maju 2004 in so zato lahko bili imenovani v višjo kategorijo šele po tem datumu, ne spadajo v isto kategorijo oseb kot kandidati, izbrani na drugih natečajih za prehod iz kategorije, ki so bili v višjo kategorijo imenovani pred 1. majem 2004.
(Glej točke 96, 98 in 99.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 25. oktober 2005, De Bustamante Tello proti Komisiji, T‑368/03, točka 69 in navedena sodna praksa; zgoraj navedena sodba Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji, točka 80.
5. Uradnik nima pravnega interesa predlagati, naj se zaradi kršitve zahtev obličnosti in zlasti zaradi kršitve obveznosti obrazložitve za nično razglasi odločba v primeru, ko uprava nima nikakršnega polja proste presoje in mora ravnati tako, kot je ravnala, saj razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe lahko privede le do sprejetja odločbe, ki je po vsebini enaka izpodbijani odločbi.
(Glej točko 112.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 23. april 2002, Campolargo proti Komisiji, T‑372/00, točka 62.
6. Člen 7(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom določa, da se osnovne mesečne plače uradnikov, zaposlenih pred 1. majem 2004, ne spremenijo zaradi preimenovanja nazivov, ki se izvede s tem datumom na podlagi člena 2(1) navedene priloge. Za ta namen odstavek 2 navedenega člena 7 določa, da se za vsakega uradnika 1. maja 2004 izračuna množitelj, ki je enak razmerju med osnovno mesečno plačo, ki jo je uradnik dobival pred 1. majem 2004, in veljavnim zneskom, določenim v členu 2(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom. Odstavek 3 tega člena 2 določa, da se plače za vmesne nove nazive uporabljajo kot veljavni zneski v smislu člena 7 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom. Tako je namen navedenega člena 7 preprečiti, da bi preimenovanje nazivov privedlo do kakršne koli spremembe osnovnih mesečnih plač uradnikov, zaposlenih na podlagi starih kadrovskih predpisov, in zlasti do njihove neupravičene obogatitve.
Poleg tega člen 2(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom določa osnovno mesečno plačo za vsak naziv in vsak plačilni razred novih vmesnih nazivov. V skladu s to določbo v povezavi s členom 8 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, ki ureja novo poimenovanje vmesnih nazivov v nove nazive dveh funkcionalnih skupin, uvedenih z novimi kadrovskimi predpisi, so plače različnih nazivov in plačilnih razredov funkcionalnih skupin AST enake plačam nazivov in plačilnih razredov funkcionalne skupine AD, ki jim ustrezajo.
Poleg tega člen 45a Kadrovskih predpisov določa sistem, po katerem se od 1. maja 2006 prehod iz funkcionalne skupine AST (ki nadomešča stare kategorije B, C in D) v funkcionalno skupino AD (ki nadomešča staro kategorijo A) ne izvaja več z notranjim natečajem, temveč po tako imenovanem postopku potrjevanja, ki temelji na uspešno končanem programu usposabljanja. V odstavku 3 člena 45a Kadrovskih predpisov je izrecno določeno, da imenovanje na delovno mesto v funkcionalni skupini AD ne vpliva na naziv in plačilni razred, ki ju zaseda uradnik ob imenovanju.
Na podlagi teh določb se zdi, da je zakonodajalec Unije želel, da prehod v višjo funkcionalno skupino privede do opravljanja nalog administratorja in ugodnejših kariernih možnosti, vendar ne do takojšnjega zvišanja plače.
Zato novi kadrovski predpisi za uradnika ne določajo nobene spremembe osnovne plače niti zaradi začetka njihove veljavnosti niti zaradi prehoda tega uradnika v višjo funkcionalno skupino.
Čeprav je zakonodajalec s sprejetjem člena 5(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom želel zagotoviti korist za uradnike, ki so po končanem notranjem natečaju za prehod iz kategorije dokazali svojo primernost za delovna mesta višje kategorije, pa ni želel, da je ta korist večja od koristi, ki jo imajo uradniki, ki po 1. maju 2006 uspešno opravijo postopek potrjevanja.
Zato je treba v skladu s členom 7 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom in zaradi neobstoja izrecnih nasprotnih določb v navedeni prilogi plačo uradnikov, ki so imenovani na podlagi člena 5(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, izračunati po zgledu plače uradnikov, ki so bili zaposleni pred 1. majem 2004, ob uporabi množitelja.
(Glej točke od 131 do 139.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: 11. maj 2011, Caminiti proti Komisiji, F‑71/09, točka 46.
7. Člen 5 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom za primere prehoda iz kategorije ne omenja točk za napredovanje, zbranih v nekdanji kategoriji. Predmet tega člena je namreč predvsem določitev razvrstitve v naziv in plačilni razred, če so kandidati, izbrani na notranjih natečajih za prehod iz kategorije, ki so bili vpisani na seznam primernih kandidatov pred 1. majem 2004, imenovani v višjo kategorijo na podlagi novih kadrovskih predpisov.
Poleg tega je imenovanje v višji naziv po končanem notranjem natečaju izenačeno z napredovanjem, zato se uporabljajo pravila Kadrovskih predpisov o napredovanju v pravem pomenu besede.
Ker je imenovanje v višji naziv po končanem notranjem natečaju izenačeno z napredovanjem, mora to še toliko bolj veljati za imenovanje v višjo kategorijo po končanem notranjem natečaju za prehod iz kategorije: prehod v višjo kategorijo, ki pomeni opravljanje drugačnih nalog, pomeni napredovanje, zato se uporabljajo pravila o napredovanju.
Če se točke, ki jih je zbral uradnik, imenovan v višjo kategorijo na podlagi člena 5(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, ne bi črtale, bi to uradniku olajšalo napredovanje, zlasti na podlagi točk, pridobljenih v stari kategoriji, kar bi bilo v nasprotju s členom 45 Kadrovskih predpisov, ki določa, da je treba uspešnost uradnika za potrebe njegovega napredovanja primerjati z uspešnostjo njegovih sodelavcev v istem nazivu. Iz tega člena Kadrovskih predpisov namreč jasno izhaja, da mora uprava pri primerjalni oceni uspešnosti uradnikov v istem nazivu, ki lahko napredujejo, upoštevati točke za napredovanje, ki so jih zbrali v zadevnem nazivu. Vendar točke, ki jih je uradnik zbral pred prehodom iz kategorije, ustrezajo uspešnosti, ki jo je dokazal na delovnem mestu nižje kategorije in pri opravljanju drugačne vrste nalog. Te točke so se torej uporabile za napredovanje v naslednji naziv v nižji kategoriji in se ne morejo uporabiti za napredovanje v naslednji naziv v višji kategoriji, v kateri zadevna oseba še ni dokazala svoje uspešnosti.
V takem primeru bi ohranitev zbranih točk povzročila, da bi imel uradnik, razvrščen na podlagi člena 5(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom po prehodu iz kategorije, možnost hitrejšega napredovanja kot njegovi sodelavci v istem nazivu, ki so v višjo kategorijo prešli na podlagi člena 45 Kadrovskih predpisov, kar bi bilo v nasprotju z načelom enakega obravnavanja, ki pomeni, da imajo vsi uradniki v istem nazivu pri enaki uspešnosti enake možnosti za napredovanje v višji naziv.
(Glej točke od 155 do 157, 159 in 160.)
Napotitev na:
Sodišče: 13. december 1984, Vlachos proti Sodišču, 20/83 in 21/83, točke od 22 do 24;
Sodišče za uslužbence: 28. junij 2007, Da Silva proti Komisiji, F‑21/06, točka 75.