Language of document : ECLI:EU:F:2008:137

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (drugi senat)

z dne 5. novembra 2008

Zadeva F-48/06

Eric Avanzata in drugi

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Pogodbeni uslužbenci – Razvrstitev in osebni prejemki – Nekdanji delavci na podlagi luksemburškega prava“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero E. Avanzata in 20 drugih pogodbenih uslužbencev Komisije predlaga razglasitev ničnosti odločb vodje kadrovskega oddelka Urada za infrastrukturo in logistiko v Luxembourgu, s katerimi so bili določeni pogoji njihove zaposlitve in predvsem njihova funkcionalna skupina, naziv, plačilni razred in osebni prejemki.

Odločitev: Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Postopek – Rok za predložitev dokazov – Člen 42 Poslovnika Sodišča za uslužbence

(Poslovnik Sodišča prve stopnje, členi 46(1), prvi pododstavek, (d), 48(1) in 66(2); Poslovnik Sodišča za uslužbence, členi 39(1), prvi pododstavek, (e), 42 in 58(5))

2.      Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti – Nepredložitev izpodbijanega akta

(Statut Sodišča, člen 21; Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 44, od (3) do (6))

3.      Uradniki – Tožba – Predhodna upravna pritožba – Roki

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90(2); Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 117)

4.      Uradniki – Tožba – Predhodna upravna pritožba – Datum vložitve – Prejem s strani uprave

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90(2); Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 117)

5.      Uradniki – Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev – Uporaba naslova IV o pogodbenih uslužbencih, ki ni odvisna od predhodne opredelitve nalog in pooblastil za vsako vrsto dela različnih funkcionalnih skupin teh uslužbencev

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 80(2) in (3) ter naslov IV; Uredba Sveta št. 723/2004)

6.      Uradniki – Pogodbeni uslužbenci – Osebni prejemki – Nadomestilo za znižanje osebnih prejemkov uslužbencev, ki so bili prej zaposleni v okviru nacionalnih kadrovskih predpisov

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, priloga, člen 2(2))

7.      Uradniki – Zastopanje – Odbor uslužbencev

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 9(3), prvi pododstavek)

1.      V skladu s členom 46(1), prvi pododstavek, (d) Poslovnika Sodišča prve stopnje, ki je v bistvu povzet v členu 39(1), prvi pododstavek, (e) Poslovnika Sodišča za uslužbence, morajo biti dokazni predlogi načeloma predstavljeni v odgovoru na tožbo. Vendar po zgledu člena 48(1) Poslovnika Sodišča prve stopnje člen 42 Poslovnika Sodišča za uslužbence določa, da lahko stranke do konca obravnave predlagajo nove dokazne predloge, če zadostno obrazložijo razloge za zamudo pri njihovi predložitvi.

Vendar se pravilo o prekluziji iz člena 42 Poslovnika Sodišča za uslužbence ne nanaša na nasprotni dokaz in dopolnitev dokaznih predlogov, predloženih po nasprotnem dokazu nasprotne stranke. Ta določba se namreč nanaša na nove dokazne predloge in jo je treba razumeti z vidika člena 58(5) navedenega poslovnika, ki povzema člen 66(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje, ki določa, da lahko stranka vedno predloži nasprotni dokaz ali dopolni dokazne predloge.

Kopije pogodb o zaposlitvi pogodbenih uslužbencev, katerih vsebina se razlikuje od vsebine pogodb, ki jih je predložila nasprotna stranka, niso novi dokazni predlogi, temveč dokazi, ki nasprotujejo dokazom, ki jih je predložila nasprotna stranka in za katere ne velja navedeno pravilo o prekluziji.

(Glej točke od 33 do 38.)

Napotitev na:

Sodišče: 17. december 1998, Baustahlgewebe proti Komisiji, C-185/95 P, Recueil, str. I-8417, točki 71 in 72;

Sodišče prve stopnje: 28. september 1993, Nielsen in Møller proti ESO, T-84/92, Recueil, str. II-949, točka 39; 6. marec 2001, Campoli proti Komisiji, T-100/00, RecFP, str. I-A-71 in II-347, točka 19; 5. december 2006, Westfalen Gassen Nederland proti Komisiji, T-303/02, ZOdl., str. II-4567, točka 189; 12. september 2007, Komisija proti Trends, T-449/04, povzetek v ZOdl., str. II‑106*, točka 59.

2.      Čeprav se v skladu s členom 21 Statuta Sodišča in členom 44(4) Poslovnika Sodišča prve stopnje po potrebi tožbi priloži akt, katerega razglasitev ničnosti se zahteva, ni niti v navedenem statutu niti v navedenem poslovniku določeno, da nepriložitev tega akta samodejno povzroči nedopustnost tožbe. Če tožba ni v skladu z zahtevami iz člena 44, od (3) do (5), navedenega poslovnika, mora namreč sodni tajnik v skladu s členom 44(6) istega poslovnika določiti razumen rok, v katerem jih mora tožeča stranka izpolniti, bodisi tako, da dopolni tožbo samo ali da predloži listine, navedene v navedenih določbah. Če stranka ne dopolni tožbe ali predloži listin, Sodišče za uslužbence odloči, ali naj se zaradi nespoštovanja teh zahtev tožba zavrže iz formalnih razlogov.

Če pa sodni tajnik od tožeče stranke ni zahteval dopolnitve tožbe ali predložitve manjkajočih listin, je treba ugotoviti, da nobena določba Poslovnika Sodišča prve stopnje ne nasprotuje temu, da Sodišče za uslužbence sprejme ukrepe procesnega vodstva za pridobitev zadevne listine. Poleg tega iz določb člena 44(6) navedenega poslovnika ne izhaja, da mora biti tožba razglašena za nedopustno le zaradi neupoštevanja pogojev iz člena 44(4) istega poslovnika, če tožeča stranka ni bila pozvana k dopolnitvi tožbe.

(Glej točke od 48 do 50.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 5. avgust 2003, Industrias Químicas del Vallés proti Komisiji, T-158/03 R, Recueil, str. II-3041, točka 44.

3.      V skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov, ki se na podlagi člena 117 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev po analogiji uporablja za pogodbene uslužbence, je treba pritožbo zoper akt, ki posega v položaj, vložiti v roku treh mesecev, ki začne teči na dan, ko zadevno osebo uradno obvestijo o odločitvi, nikakor pa ne pozneje kot na dan, ko se ta oseba seznani z odločitvijo, če ukrep zadeva neko določeno osebo. Da bi bila oseba pravilno uradno obveščena v smislu navedenega člena 90(2), mora biti ne samo odločitev sporočena naslovniku, ampak mora naslovnik tudi biti v položaju, da se pravilno seznani z njeno vsebino.

Vendar seznanitev pogodbenega uslužbenca z vsebino njegove pogodbe ne zadostuje, da začne teči trimesečni rok za vložitev pritožbe. Pogodba, ki jo skleneta uslužbenec in institucija, namreč začne učinkovati s podpisom, posledično pa lahko posega v položaj uslužbenca, če so določeni vsi elementi pogodbe.

(Glej točke od 59 do 62.)

Napotitev na:

Sodišče: 15. junij 1976, Jänsch proti Komisiji, 5/76, Recueil, str. 1027, točka 10;

Sodišče prve stopnje: 11. julij 2002, Martínez Páramo in drugi proti Komisiji, združeni zadevi T-137/99 in T-18/00, RecFP, str. I-A-119 in II-639, točka 56; 14. februar 2005, Ravailhe proti Odboru regij, T-406/03, ZOdl. JU, str. I-A-19 in II-79, točka 57; 19. oktober 2006, Buendía Sierra proti Komisiji, T-311/04, ZOdl., str. II-4137, točka 121;

Sodišče za uslužbence: 21. februar 2008, Vande Velde proti Komisiji, F-60/05, neobjavljen v ZOdl. JU, točka 25; 10. julij 2008, Maniscalco proti Komisiji, F‑141/07, še neobjavljen v ZOdl. JU, točka 25.

4.      Čeprav pri določitvi datuma, ko je bila pritožba zoper akt, ki posega v položaj, vložena v smislu člena 90(2) Kadrovskih predpisov, dejstvo, da uprava odtisne žig o vpisu na dokument, ki ji je poslan, res ne omogoča, da se za veljavni datum z vso gotovostjo šteje datum vložitve tega dokumenta, pa se zaradi dobrega upravljanja vseeno domneva − dokler se ne dokaže nasprotno −, da je uprava navedeni dokument prejela na ta datum. Če uradnik to izpodbija, mora predložiti dokaz, s katerim je mogoče ovreči domnevo, ki jo ustvarja žig o vpisu, in tako dokazati, da je bila pritožba v resnici vložena na drug datum.

(Glej točko 67.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 15. maj 2006, Schmit proti Komisiji, F-3/05, ZOdl. JU, str. I-A-1-9 in II-A-1-33, točki 29 in 30.

5.      Nobena določba Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev ali Uredbe št. 723/2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev ne določa, da je uporaba naslova IV teh pogojev o pogodbenih uslužbencih in zlasti njegovih določb o njihovi zaposlitvi odvisna od opredelitve nalog in pooblastil iz člena 80(3) navedenih pogojev.

Zato ni mogoče učinkovito trditi, da je institucija Skupnosti kršila načelo dobrega upravljanja s tem, ko v notranjih predpisih o postopkih zaposlovanja in delu pogodbenih uslužbencev ni natančno opredelila nalog in pooblastil za vsako vrsto dela različnih funkcionalnih skupin, opisanih v členu 80(2) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

Poleg tega se zato, ker navedeni notranji predpisi ne vsebujejo opredelitve nalog in pooblastil v smislu člena 80(3) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ni mogoče sklicevati na nobeno postopkovno nepravilnost, ki je posledica neobstoja posvetovanja z odborom za Kadrovske predpise, kot je določeno v navedenem členu 80(3).

(Glej točke od 89 do 93.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 19. oktober 2006, De Smedt proti Komisiji, F-59/05, ZOdl. JU, str. II-A-1-409, točka 52, potrjena s sklepom Sodišča prve stopnje, 9. julij 2007, De Smedt proti Komisiji, T-415/06 P, še neobjavljen v ZOdl. JU, točka 40.

6.      Iz besedila člena 2(2) priloge k Pogojem za zaposlitev drugih uslužbencev jasno izhaja, da je izplačilo dodatka k osebnim prejemkom v primeru znižanja teh prejemkov, potem ko se delavec, ki je bil prej na institucijo vezan s pogodbo o zaposlitvi po nacionalnem pravu, zaposli kot pogodbeni uslužbenec, v primerjavi s tem, kar bi prejemal kot tak delavec, za institucijo samo možnost. Poleg tega je v navedenem členu 2(2) instituciji dana široka diskrecijska pravica za določitev dodatnega zneska, ker mora upoštevati razlike med davčno zakonodajo in zakonodajo s področja socialne varnosti in pokojnin ter ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za zadevnega pogodbenega uslužbenca.

(Glej točko 101.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 5. julij 2007, Abarca Montiel in drugi proti Komisiji, F‑24/06, še neobjavljena v ZOdl. JU, točka 92; 5. julij 2007, Ider in drugi proti Komisiji, F-25/06, še neobjavljena v ZOdl. JU, točka 92; 5. julij 2007, Bertolete in drugi proti Komisiji, F-26/06, še neobjavljena v ZOdl. JU, točka 80.

7.      Čeprav člen 9(3), prvi pododstavek, Kadrovskih predpisov določa, da odbor uslužbencev zastopa interese zaposlenih nasproti instituciji, vzdržuje stalni stik med institucijo in zaposlenimi in z izražanjem mnenj zaposlenih prispeva k dobremu delovanju službe, te določbe ni mogoče razumeti tako, da za institucijo ustvarja obveznost posvetovanja z odborom uslužbencev za vse ukrepe, ki jih sprejme na področju delovanja svojih služb.

(Glej točki 115 in 116.)