SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (tretji senat)

z dne 8. maja 2008

Zadeva F-6/07

Risto Suvikas

proti

Svetu Evropske unije

„Javni uslužbenci – Začasni uslužbenci – Procesno vprašanje – Zaupni dokumenti – Nezakonito pridobljeni dokumenti – Izločitev dokumentov – Zaposlovanje – Prosto delovno mesto – Nezakonita zavrnitev prijave – Razglasitev ničnosti – Odškodninska tožba – Izguba možnosti za zaposlitev – Ocenitev ex aequo et bon

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero R. Suvikas predlaga predvsem, po eni strani, razglasitev ničnosti odločbe organa Sveta, pooblaščenega za sklepanje pogodb o zaposlitvi, z dne 20. februarja 2006, s katero je bil zavrnjen vpis njegovega imena na seznam najboljših kandidatov po končanem postopku za izbor začasnih uslužbencev Svet/B/024, in, po drugi strani, plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki jo je domnevno utrpel.

Odločitev: Dokumenti, ki jih je tožeča stranka predložila v prilogah od A 14 do A 16 k tožbi, se izločijo iz spisa v tej zadevi. Odločba organa, pooblaščenega za sklepanje pogodb o zaposlitvi, z dne 20. februarja 2006, da se tožeče stranke ne vpiše na seznam najboljših kandidatov po končanem izboru začasnih uslužbencev za Svet/B/024, se razglasi za nično. Svetu se naloži, da tožeči stranki plača odškodnino v višini 20.000 EUR za premoženjsko škodo, ki jo je ta utrpela. V preostalem se tožba zavrne. Svetu se naloži plačilo stroškov.

Povzetek

1.      Postopek – Dopustnost procesnih aktov – Presoja ob vložitvi akta – Predlog za odločanje o procesnem vprašanju – Dopustnost v vsaki fazi postopka

(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 114; Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 78)

2.      Uradniki – Natečaj – Natečajna komisija – Tajnost dela – Obseg

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga III, člen 6)

3.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Zaposlovanje – Postopek – Diskrecijska pravica posvetovalnega izbirnega odbora – Meje – Upoštevanje pogojev, določenih v razpisu prostega delovnega mesta

4.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Zaposlovanje – Postopek – Presoja delovne uspešnosti

5.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Zaposlovanje – Postopek – Diskrecijska pravica organa, pooblaščenega za sklepanje pogodb o zaposlitvi – Meje – Upoštevanje pogojev, določenih v razpisu prostega delovnega mesta, in postopkovnih pravil, sprejetih za izvajanje diskrecijske pravice

6.      Uradniki – Tožba – Ničnostna sodba – Učinki

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91)

7.      Uradniki – Tožba – Neomejena pristojnost – Možnost, da se toženi instituciji po uradni dolžnosti naloži plačilo odškodnine

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91(1))

8.      Uradniki – Tožba – Neomejena pristojnost – Povrnitev premoženjske škode, povezane z izgubo možnosti zaradi nezakonite zavrnitve prijave

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91(1); Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 47(b)(ii))

9.      Uradniki – Tožba – Odškodninska tožba – Razglasitev ničnosti izpodbijanega nezakonitega akta – Primerno povračilo nepremoženjske škode

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91)

1.      Čeprav je pravilo iz člena 78 Poslovnika Sodišča za uslužbence, po katerem lahko to sodišče, ko mu je predložen predlog za odločanje o procesnem vprašanju, odloči o tem vprašanju z obrazloženim sklepom ali pa odločanje o njem pridrži za končno odločbo, postopkovno pravilo, ki se od datuma začetka veljavnosti navedenega poslovnika uporablja za vse spore, ki potekajo pred Sodiščem za uslužbence, to ne velja za pravila, na podlagi katerih lahko to sodišče v skladu s tem členom odloča o dopustnosti tega vprašanja in ki so, če je z njimi opredeljena dopustnost predloga za odločanje o vprašanju, lahko le tista, ki veljajo ob vložitvi navedenega predloga.

Kar zadeva predlog za odločanje o procesnem vprašanju, vložen pred začetkom veljavnosti Poslovnika Sodišča za uslužbence, so pravila, ki določajo veljavne pogoje za dopustnost procesnega vprašanja, pravila, na katera se je skliceval člen 114 Poslovnika Sodišča prve stopnje, ki se je smiselno uporabljal za Sodišče za uslužbence. Navedeni člen 114 je namreč določba, ki v Poslovniku Sodišča prve stopnje ustreza členu 78 Poslovnika Sodišča za uslužbence. Zato je treba v takem primeru uporabiti, po eni strani, postopkovno pravilo iz člena 78 Poslovnika in, po drugi strani, pravila o dopustnosti, na katera se je skliceval člen 114 Poslovnika Sodišča prve stopnje.

Ker se procesno vprašanje, ki ga je treba razlikovati od ugovora nedopustnosti tožbe, lahko postavi v kateri koli fazi postopka, mora biti mogoče predlog za odločanje o takem vprašanju vložiti v kateri koli fazi tega postopka.

(Glej točke od 49 do 51 in 54.)

2.      Načelo tajnosti dela natečajnih komisij je bilo uvedeno zaradi zagotavljanja neodvisnosti natečajnih komisij in objektivnosti njihovega dela, njegov namen pa je tudi zaščititi upravičene interese kandidatov, da se ocene njihovih sposobnosti in kakovosti ne objavijo. Spoštovanje tega načela zato nasprotuje razkritju stališč posameznih članov komisij in vseh elementov, ki se nanašajo na individualne ali primerjalne ocene kandidatov, ki jih izda komisija.

Vendar, čeprav primerjalne presoje izbirnega odbora ali nekaterih njegovih članov načeloma varuje tajnost, ki velja za delo navedenega odbora, to ne velja za dokumente, sestavljene ob robu izbirnega postopka, ki niso v pravem pomenu besede del dela posvetovalnega izbirnega odbora v polni sestavi, temveč rezultat osebne pobude enega od članov odbora. Ti dokumenti niso nujno upravičeni do enake stopnje zaupnosti, kot velja za primerjalne ocene izbirnega odbora in zaradi katere ne bi smeli biti predloženi Sodišču za uslužbence. Zakonitost ali nezakonitost pridobitve takih dokumentov je zato element, ki ga je treba upoštevati.

Glede na to je treba iz spisa zadeve izločiti dokumente, ki jih je član odbora sestavil ob robu izbirnega postopka in ki jih je stranka prejela od tretje osebe, ki jih je tudi sama pridobila brez dovoljenja.

(Glej točke 57, 58, 60, 61, od 64 do 66 in 71.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 7. februar 2001, Bonaiti Brighina proti Komisiji, T-118/99, RecFP, str. I-A-25 in II-97, točka 46; 5. april 2005, Christensen proti Komisiji, T‑336/02, ZOdl. JU, str. I-A-75 in II-341, točke 23, 24 in 26.

3.      Posvetovalni izbirni odbor za zaposlitev začasnih uslužbencev, ki ga sestavi organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, ima določeno diskrecijsko pravico pri organizaciji svojega dela, vendar pod pogojem, da deluje v okviru, določenem v razpisu prostega delovnega mesta. Glede tega odboru nič ne preprečuje, da deluje v fazah, tako da kandidate izloča postopoma na podlagi meril, določenih v razpisu prostega delovnega mesta. Tako sámo dejstvo, da je izbirni odbor na razgovorih preučil uspešnost kandidatov z vidika meril, določenih v razpisu prostega delovnega mesta, v dveh zaporednih fazah, samo po sebi ne more vplivati na zakonitost izbirnega postopka.

(Glej točke od 88 do 90.)

4.      Natečajna komisija mora v okviru natečaja oceniti znane podatke o kandidatih, naj gre za dokazila o kvalifikacijah, ki so jih predložili, preizkuse, ki so se jih udeležili, ali ocenjevalna poročila, s katerimi so lahko bili seznanjeni in so jih lahko komentirali. To je jamstvo za zakonitost natečajnega postopka in zaščita pred vsakršno samovoljnostjo, ker kandidati poznajo vse elemente, ki jih oceni natečajna komisija, in lahko zato izpodbijajo to oceno, če menijo, da ni pravilna. Nasprotno pa, če se natečajna komisija vsaj delno opre na elemente, kot so informacije in mnenja nadrejenih, s katerimi zainteresirani kandidati niso seznanjeni, tem ni omogočena nobena obramba pred trditvami tretjih oseb, ki so lahko – čeprav so lahko popolnoma resnične – iz katerega koli razloga nenatančne. Ker kandidati ne morejo predstaviti stališča o mnenjih, ki so jih o njih izrazili njihovi nadrejeni in jih je natečajna komisija upoštevala, je to kršitev načela, ki ureja natečajni postopek, in upravičuje razglasitev ničnosti odločb o nepripustitvi, ki se sprejmejo v zvezi s temi kandidati.

Posvetovalni izbirni odbor, ki ga sestavi organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, po zgledu natečajne komisije in iz istih razlogov svoje ocene ne more, niti delno, opreti na elemente, kot so informacije in mnenja nadrejenih, s katerimi zainteresirani kandidati niso seznanjeni in o katerih niso mogli izraziti svojega stališča. Posvetovanje z nadrejenimi, čeprav s strani samo enega člana odbora, ki deluje v svojem imenu, lahko povzroči nezakonitost aktov navedenega odbora v celoti.

(Glej točke 93, 94 in 97.)

Napotitev na:

Sodišče: 11. marec 1986, Sorani in drugi proti Komisiji, 293/84, Recueil, str. 967, točke od 17 do 20; 11. marec 1986, Adams in drugi proti Komisiji, 294/84, Recueil, str. 977, točke od 22 do 25.

5.      Izvajanje široke diskrecijske pravice, ki jo ima organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, pomeni vsaj čim popolnejše upoštevanje vseh upoštevnih predpisov, to je ne samo razpisa prostega delovnega mesta, temveč tudi morebitnih postopkovnih pravil, ki si jih je ta organ določil za izvajanje svoje diskrecijske pravice.

Poleg tega posledica dejstva, da ima ta organ široko diskrecijsko pravico, ne more biti prezrtje nezakonitosti, storjene v pripravljalnem postopku za sprejetje njegove odločbe. Zato navedeni organ pri sprejetju odločbe po končanem nezakonitem pripravljalnem postopku v tej odločbi stori nezakonitost, če ne sprejme ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče odpraviti nezakonitost, ugotovljeno v navedenem pripravljalnem postopku.

(Glej točke od 101 do 103.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 18. september 2003, Pappas proti Odboru regij, T-73/01, RecFP, str. I-A-207 in II-1011, točka 53.

6.      V primeru razglasitve ničnosti nezakonite odločbe organa, pooblaščenega za sklepanje pogodb o zaposlitvi, o nevpisu imena kandidata na seznam najboljših kandidatov v postopku za izbor začasnih uslužbencev bi bila posledična razglasitev ničnosti samega seznama kandidatov in odločb o zaposlitvi kandidatov, vpisanih na ta seznam, na prosta delovna mesta pretirana sankcija za nezakonitost, ki jo je storila zadevna institucija. Bilo bi namreč v nasprotju z načeloma sorazmernosti in varstva zaupanja v pravo ter z interesom službe, če bi izbranim kandidatom, ki so postali začasni uslužbenci, odvzeli pravico do imenovanja le zato, ker je bil postopek zaposlitve nezakonit.

(Glej točke 109, 111 in 122.)

7.      Če se pri primerjavi nasprotujočih si interesov izkaže, da interes službe in interes tretjih oseb ne dopuščata posledične razglasitve ničnosti odločb, sprejetih po odločbi, razglašeni za nično, lahko sodišče Skupnosti, da bi v interesu tožeče stranke zagotovilo polni učinek ničnostne sodbe, uporabi neomejeno pristojnost, ki jo ima v sporih finančne narave, in celo po uradni dolžnosti toženi instituciji naloži plačilo odškodnine. Zadevno institucijo lahko tudi pozove, naj ustrezno zaščiti pravice tožeče stranke in poišče pravično rešitev za njen primer.

(Glej točko 127.)

Napotitev na:

Sodišče: 5. junij 1980, Oberthür proti Komisiji, 24/79, Recueil, str. 1743, točka 14; 6. julij 1993, Komisija proti Albaniju in drugim, C-242/90 P, Recueil, str. I-3839, točka 13;

Sodišče prve stopnje: 23. februar 1994, Coussios proti Komisiji, združeni zadevi T-18/92 in T-68/92, RecFP, str. I-A-47 in II-171, točka 107.

8.      Ko je Sodišču za uslužbence predložen spor finančne narave v smislu člena 91(1), drugi stavek, Kadrovskih predpisov, ima neomejeno pristojnost, v okviru katere lahko toženi stranki, če je to potrebno, po uradni dolžnosti naloži plačilo odškodnine za škodo, ki jo je povzročila z nepravilnim ravnanjem, in v takem primeru ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve oceni ex aequo et bono utrpljeno škodo. Poleg tega je Sodišče za uslužbence, kadar ugotovi obstoj škode, edino pristojno, da v okviru zahtevka oceni vrsto in obseg nadomestila te škode, pri čemer morajo biti njegove sodbe dovolj obrazložene, da lahko pritožbeno sodišče opravi sodni nadzor, in morajo glede ocene škode vsebovati merila, ki so bila upoštevana za določitev zneska.

V zvezi s tem je treba za določitev zneska pravične odškodnine, ki se dodeli kandidatu v nezakonitem izbirnem postopku, ki je izgubil možnost za zaposlitev, prvič, opredeliti izgubo osebnih prejemkov, ki jo je utrpel navedeni kandidat, tako da se določi razlika med osebnimi prejemki, ki bi jih prejel, če bi bil zaposlen, in osebnimi prejemki, ki jih je dejansko prejel po storjeni nezakonitosti, ter nato, drugič, v odstotku izraziti oceno možnosti, ki jo je imel za zaposlitev, da se pretehta tako izračunana izguba osebnih prejemkov.

Vendar je treba, kadar Sodišče za uslužbence zaradi posebnih okoliščin, kot je stopnja negotovosti glede učinka ugotovljene nezakonitosti na zavrnitev prijave navedenega kandidata, ne more določiti matematičnega količnika, ki bi izražal utrpelo izgubo možnosti, zainteresirani osebi dodeliti pavšalen znesek za povračilo utrpele izgube možnosti.

Pri oceni zneska navedene odškodnine ni mogoče šteti za gotovo, da bi tožeča stranka, če bi bila uspešna v izbirnem postopku, sklenila pogodbo o zaposlitvi začasnega uslužbenca za šestletno obdobje. Na podlagi člena 47(b)(ii) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev ima namreč institucija možnost odpovedati pogodbo o zaposlitvi začasnega uslužbenca za določen čas ob upoštevanju odpovednega roka, določenega v skladu s to določbo. Poleg tega tožeča stranka, če bi bila zaposlena, ne bi imela pravice do podaljšanja svoje pogodbe za dveletno obdobje po izteku začetnega štiriletnega obdobja.

(Glej točke od 133 do 135 in od 142 do 145.)

Napotitev na:

Sodišče: 21. februar 2008, Komisija proti Girardot, C-348/06 P, ZOdl., str. I-833, točka 45 in navedena sodna praksa ter točka 58 in navedena sodna praksa;

Sodišče prve stopnje: 6. junij 2006, Girardot proti Komisiji, T-10/02, ZOdl. JU, str. I-A-2-129 in II-A-2-609.

9.      Razglasitev ničnosti akta uprave, ki ga izpodbija uradnik, je sama po sebi primerno in načeloma, torej če navedeni akt ne vsebuje nobene izrecno negativne ocene sposobnosti tožeče stranke, ki bi ji lahko škodila, zadostno povračilo nepremoženjske škode, ki jo je ta lahko utrpela zaradi akta, razglašenega za ničnega.

(Glej točko 151.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 26. januar 1995, Pierrat proti Sodišču, T-60/94, RecFP, str. I-A-23 in II-77, točka 62; 19. marec 1997, Giannini proti Komisiji, T-21/96, RecFP, str. I-A-69 in II-211, točka 35.