Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Ítélőtábla (Madžarska) 18. januarja 2018 – Ottília Lovasné Tóth/ERSTE Bank Hungary Zrt.
(Zadeva C-34/18)
Jezik postopka: madžarščina
Predložitveno sodišče
Fővárosi Ítélőtábla
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Ottília Lovasné Tóth
Tožena stranka: ERSTE Bank Hungary Zrt.
Vprašanja za predhodno odločanje
Ali je odstavek 1(q) Priloge k Direktivi [93/13]1 treba razlagati tako, da se z njim, kot določbo Unije, ki ima značaj pravila javnega reda, na splošno prepoveduje – s čimer je naknadna analiza nepotrebna –, da bi posojilodajalec potrošniku v pogodbo vsilil pogodbeni pogoj, ki je ali splošni pogoj poslovanja ali o katerem se stranki ne dogovorita posamično in katerega namen ali učinek je, da obrne dokazno breme?
Če je treba na podlagi odstavka 1(q) Priloge k Direktivi (93/13) ugotoviti namen ali učinek pogodbene določbe, ali je treba preučiti, da je uveljavljanje pravic potrošnikov onemogočeno s takim pogodbenim pogojem,
• na podlagi katerega potrošnik utemeljeno domneva, da mora pogodbo izpolniti v celoti, skupaj z vsemi pogodbenimi pogoji, na način in v obsegu, kot ju določa posojilodajalec, tudi takrat, ko je dolžnik prepričan, da terjatev posojilodajalec delno ali v celoti ni dolgovana, ali
• katerega učinek je, da omeji ali prepreči dostop potrošnika do tistega sredstva za razrešitev spora, ki temelji na enakopravnem pogajanju, ker je dovolj, da se posojilodajalec sklicuje na ta pogodbeni pogoj in s tem reši spor?
Če je o nedovoljenosti pogodbenih pogojev, ki so navedeni v Prilogi k Direktivi [93/13], treba odločiti glede na merila iz člena 3(1) te direktive: ali zahtevo po jasnosti in razumljivosti iz člena 5 iste direktive izpolnjuje tisti pogodbeni pogoj, ki vpliva na odločitev potrošnika v zvezi z izpolnjevanjem pogodbe, z rešitvijo spora s posojilodajalcem po sodni ali izvensodni poti, ali z uveljavljanjem njegovih pravic, in ki kljub jezikovni razumljivosti povzroči take pravne učinke, ki se lahko ugotovijo šele z razlago nacionalne zakonodaje, o kateri ob sklenitvi pogodbe ni bilo ustaljene sodne prakse in se ta praksa v kasnejših letih prav tako ni poenotila?
Ali je treba odstavek 1(m) Priloge k Direktivi [93/13] razlagati tako, da je pogodbeni pogoj, o katerem se stranki nista posamično dogovorili, lahko nedovoljen tudi, kadar tisti stranki, ki sklene pogodbo s potrošnikom daje pravico, da enostransko ugotovi, ali je storitev potrošnika v skladu z določbami pogodbe, in kadar potrošnik s tem pogojem pripozna svojo obveznost, še preden sta pogodbenici sploh izvedli kakršno koli storitev?
____________
1 Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288).