Language of document : ECLI:EU:F:2010:125

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(drugi senat)

z dne 14. oktobra 2010

Zadeva F‑86/09

W

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Pogodbeni uslužbenci – Osebni prejemki – Družinski dodatki – Istospolni par – Gospodinjski dodatek – Pogoj za dodelitev – Pravna možnost za sklenitev zakonske zveze – Pojem – Člen 1(2)(c)(iv) Priloge VII h Kadrovskim predpisom“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero W predlaga razglasitev ničnosti odločb Komisije z dne 5. marca 2009 in z dne 17. julija 2009, s katerima mu je bila zavrnjena dodelitev gospodinjskega dodatka iz člena 1 Priloge VII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije.

Odločitev:      Odločbi Komisije z dne 5. marca 2009 in 17. julija 2009, s katerima je bila W zavrnjena dodelitev gospodinjskega dodatka iz člena 1 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, se razglasita za nični. Komisija nosi vse stroške.


Povzetek

1.      Uradniki – Pravno sredstvo – Akt, ki posega v položaj – Zavrnitev pritožbe – Preprosta zavrnitev  – Potrdilni akt – Nedopustnost – Izjema

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

2.      Uradniki – Osebni prejemki – Družinski dodatki – Gospodinjski dodatek – Pogoji za dodelitev – Uradnik, ki živi v registrirani stalni zunajzakonski skupnosti

(člen 19(1) PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 7 in 21(1); Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga VII, člen 1(2)(c)(iv); Uredba Sveta št. 723/2004)

1.      Predlog za razglasitev ničnosti izrecne odločbe o zavrnitvi pritožbe ali zavrnitve pritožbe zaradi molka organa je kot tak brez samostojne vsebine in se v resnici zamenjuje s predlogom za razglasitev ničnosti akta, ki posega v položaj, zoper katerega je bila vložena pritožba. Kadar zavrnitev – pa naj bo zaradi molka organa ali izrecna – namreč le potrjuje akt ali opustitev, ki ji vlagatelj pritožbe ugovarja, sama po sebi ni izpodbojni akt.

Akt, ki je popolnoma potrdilen – kot velja za akt, ki v primerjavi s prejšnjim aktom, ki posega v položaj, ne vsebuje nobenega novega elementa in ga torej ne nadomešča –, se ne šteje za akt, ki posega v položaj. Kljub temu za izrecno odločbo o zavrnitvi pritožbe glede na njeno vsebino ni nujno, da potrjuje akt, ki ga izpodbija tožeča stranka. To velja, če odločba o zavrnitvi pritožbe vsebuje ponovno preučitev položaja tožeče stranke na novi pravni podlagi ali ob upoštevanju novih dejstev ali če spreminja ali dopolnjuje prvotno odločbo. V teh primerih je zavrnitev pritožbe akt, ki je podvržen sodnemu nadzoru, sodišče pa ga upošteva pri presoji zakonitosti izpodbijanega akta.

(Glej točke od 26 do 29.)

Napotitev na:

Sodišče: 28. maj 1980, Kuhner proti Komisiji, 33/79 in 75/79, Recueil, str. 1677, točka 9; 10. december 1980, Grasselli proti Komisiji, 23/80, Recueil, str. 3709, točka 18; 16. junij 1988, Progoulis proti Komisiji, 371/87, Recueil, str. 3081, točka 17;

Sodišče prve stopnje: 27. junij 2000, Plug proti Komisiji, T‑608/97, RecFP, str. I‑A‑125 in II‑569, točka 23; 12. december 2002, Morello proti Komisiji, T‑338/00 in T‑376/00, RecFP, str. I‑A‑301 in II‑1457, točka 34; 2. marec 2004, Di Marzio proti Komisiji, T‑14/03, RecFP, str. I‑A‑43 in II‑167, točka 54; 10. junij 2004, Eveillard proti Komisiji, T‑258/01, ZOdl. JU, str. I‑A‑167 in II‑747, točka 31; 7. junij 2005, Cavallaro proti Komisiji, T‑375/02, ZOdl. JU, str. I‑A‑151 in II‑673, točke od 63 do 66;

Sodišče za uslužbence: 9. september 2008, Ritto proti Komisiji, F‑18/08, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑281 in II‑A‑1‑1495, točka 17; 23. februar 2010, Faria proti UUNT, F‑7/09, točka 30 in navedena sodna praksa.

2.      Razširitev pravice do gospodinjskega dodatka na uradnike, ki živijo v registrirani stalni zunajzakonski skupnosti, tudi z osebo istega spola, v skladu z uvodno izjavo 7 Uredbe št. 723/2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev ustreza skrbi zakonodajalca, da se spoštuje načelo prepovedi diskriminacije iz člena 19(1) PDEU in tako nadalje razvija kadrovska politika, ki zagotavlja enake možnosti za vse, ne glede na spolno usmeritev ali zakonski stan zadevne osebe, kar ustreza tudi prepovedi vsakršne diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti, določene v členu 21(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Poleg tega je razširitev pravice do gospodinjskega dodatka na uradnike, ki živijo v registrirani stalni zunajzakonski skupnosti, tudi z osebo istega spola, izraz zahteve po zaščiti uradnikov pred vmešavanjem uprave v izvajanje njihove pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, kot je priznana v členu 7 Listine o temeljnih pravicah in členu 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).

Po zgledu varstva pravic, zagotovljenih z EKČP, je treba pravila Kadrovskih predpisov, s katerimi je pravica do gospodinjskega dodatka razširjena na uradnike, ki živijo v registrirani stalni zunajzakonski skupnosti, tudi z osebo istega spola, razlagati tako, da se zgoraj navedenim pravilom zagotovi večja učinkovitost, tako da zadevna pravica ne ostane teoretična ali navidezna, temveč postane dejanska in učinkovita.

Za uradnike, ki živijo v registrirani stalni zunajzakonski skupnosti, tudi z osebo istega spola, pa bi se pravica do gospodinjskega dodatka, kot je določena v členu 1(2)(c)(iv) Kadrovskih predpisov, lahko izkazala za teoretično in navidezno, če bi se izraz „pravna možnost za sklenitev zakonske zveze v državi članici“, pri čemer je neobstoj navedene pravne možnosti eden od pogojev za upravičenost takega uradnika do gospodinjskega dodatka, razumel le v formalnem pomenu, tako da bi bila uporaba navedene določbe odvisna od tega, ali par izpolnjuje zakonske pogoje, določene v nacionalnem pravu, ki ga je treba uporabiti, ne da bi se preverili dejanskost in učinkovitost pravne možnosti za sklenitev zakonske zveze v smislu zgoraj navedene sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice.

Iz tega sledi, da uprava pri preverjanju, ali ima istospolni par v skladu z zakonodajo neke države članice pravno možnost za sklenitev zakonske zveze, ne sme ne upoštevati določb zakona druge države, s katero je obravnavani položaj tesno povezan zaradi državljanstva zadevnih oseb, kadar lahko zaradi takega zakona – ki se sicer res ne uporablja za vprašanje sklenitve zakonske zveze – pravna možnost za sklenitev zakonske zveze in torej pravica do gospodinjskega dodatka postane teoretična in navidezna. Tako je zlasti v primeru nacionalnega zakona, ki homoseksualne odnose določa za kaznive, ne da bi razlikoval po kraju, kjer se homoseksualni odnos zgodi.

(Glej točke od 42 do 45.)