Language of document : ECLI:EU:F:2008:51

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (tretji senat)

z dne 30. aprila 2008

Zadeva F-16/07

Adriana Dragoman

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Natečaj – Natečajna komisija – Načelo nepristranskosti natečajne komisije – Člen 11a Kadrovskih predpisov – Enako obravnavanje notranjih in zunanjih kandidatov – Izločitev kandidata – Obveznost obrazložitve – Obseg – Spoštovanje tajnosti dela natečajne komisije“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero A. Dragoman predlaga predvsem razglasitev ničnosti odločbe natečajne komisije splošnega natečaja EPSO/AD/34/05 za sestavo čakalnega seznama za zaposlitev lingvistov-administratorjev (konferenčni tolmači – AD 5) za romunski jezik z dne 12. decembra 2006, da se njeno ime ne vpiše na navedeni čakalni seznam.

Odločitev: Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Natečaj – Načelo nepristranskosti natečajne komisije

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 11a)

2.      Uradniki – Natečaj – Potek natečaja

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga III)

3.      Uradniki – Natečaj – Natečajna komisija – Zavrnitev prijave – Obveznost obrazložitve – Obseg – Spoštovanje tajnosti dela

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 25; Priloga III, člen 6)

1.      Načelo nepristranskosti natečajne komisije je izraz načela enakega obravnavanja in je eno od jamstev, podeljenih v pravnem redu Skupnosti.

Vendar poznanstvo člana natečajne komisije in kandidata samo po sebi ni zadosten dokaz, da ima navedeni član „osebni interes […] predvsem družinski ali finančni interes“ v smislu člena 11a Kadrovskih predpisov, ki bi kot tak lahko postavil pod vprašaj njegovo nepristranskost. Dejstvo, da član natečajne komisije osebno pozna enega od kandidatov, namreč ne pomeni nujno, da bo imel vnaprej ustvarjeno pozitivno mnenje o rezultatu navedenega kandidata. Ker ustni preizkus po naravi ne more biti anonimen, to, da je kandidat nosil priponko zaposlenega in ne priponko obiskovalca, natečajni komisiji ne more dati nobene informacije, ki je ne bi smela poznati.

(Glej točke 41, 44 in 46.)

2.      Natečajna komisija ima široko diskrecijsko pravico pri določanju pravil in podrobne vsebine ustnih preizkusov pod pogojem, da natančno upošteva pravila, s katerimi je urejena organizacija teh preizkusov. Tako natečajna komisija, s tem ko se odloči od kandidata zahtevati, da se predstavi na začetku prvega preizkusa tolmačenja, ki se opravlja pred splošnim ustnim preizkusom, in sicer zato, da bi se sprostil, ne krši meja te pravice.

(Glej točki 51 in 57.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 24. september 2002, Girardot proti Komisiji, T-92/01, RecFP, str. I-A-163 in II-859, točka 24; 5. april 2005, Christensen proti Komisiji, T-336/02, ZOdl. JU, str. I-A-75 in II-341, točka 38.

3.      Namen obveznosti obrazložitve odločbe, ki posega v položaj, je po eni strani zadevni osebi dati potrebne podatke za ugotovitev, ali je odločba utemeljena ali ne, in po drugi strani omogočiti sodni nadzor nad to odločbo. Kar zadeva odločbe, ki jih sprejme natečajna komisija, mora biti ta obveznost v skladu s spoštovanjem tajnosti, ki velja za njeno delo na podlagi člena 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom. Ta tajnost je bila uvedena zaradi zagotavljanja neodvisnosti natečajnih komisij in objektivnosti njihovega dela, tako da se jih zavaruje pred vsemi zunanjimi posegi in pritiski, ne glede na to, ali prihajajo od same uprave Skupnosti, zainteresiranih kandidatov ali tretjih oseb. Spoštovanje te tajnosti zato preprečuje razkritje stališč posameznih članov komisij in vseh elementov, ki se nanašajo na individualne ali primerjalne presoje kandidatov.

Obveznost obrazložitve odločb natečajne komisije mora v teh okoliščinah upoštevati naravo zadevnega dela, ki na splošno vključuje najmanj dve ločeni fazi, in sicer, prvič, preučitev prijav, da se izberejo kandidati, ki bodo pripuščeni k natečaju, in, drugič, preučitev sposobnosti kandidatov za prosto delovno mesto, da se sestavi seznam primernih kandidatov. Druga faza dela natečajne komisije je predvsem primerjalna, zato zanjo velja tajnost, ki velja za to delo. Merila za popravljanje, ki jih natečajna komisija sprejme pred preizkusi, so sestavni del primerjalnih presoj uspešnosti kandidatov, ki jih opravi komisija. Za ta merila torej velja tajnost posvetovanj enako kot za presoje natečajne komisije. Primerjalne presoje, ki jih opravi natečajna komisija, so izražene v ocenah, ki jih komisija da kandidatom. Ob upoštevanju tajnosti, ki mora veljati za delo natečajne komisije, je sporočanje ocen, dobljenih na različnih preizkusih, zadostna obrazložitev odločb komisije, saj ji ni treba natančneje navesti odgovorov, ki so bili ocenjeni kot nezadostni, ali pojasniti, zakaj so bili ti odgovori ocenjeni kot nezadostni.

(Glej točko 63.)

Napotitev na:

Sodišče: 4. julij 1996, Parlament proti Innamoratiju, C-254/95 P, Recueil, str. I‑3423, točke od 23 do 31;

Sodišče prve stopnje: 27. marec 2003, Martínez Páramo in drugi proti Komisiji, T-33/00, RecFP, str. I-A-105 in II-541, točke od 43 do 52.