Pritožba, ki jo je Lazarus Szolgáltató és Kereskedelmi Kft. (Lazarus Kft.) „v likvidaciji̎̎” vložila 14. februarja 2020 zoper sklep Splošnega sodišča (deseti senat) z dne 18. decembra 2019 v zadevi Lazarus Szolgáltató és Kereskedelmi/Komisija

(Zadeva C-85/20 P)

Jezik postopka: madžarščina

Stranki

Pritožnica: Lazarus Szolgáltató és Kereskedelmi Kft. „v likvidaciji” (zastopnik: V. L. Szabó)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka kot pritožnica Sodišču predlaga, naj pritožbo razglasi za dopustno in utemeljeno ter zato razveljavi sklep Splošnega sodišča (deseti senat) z dne 18. decembra 2019, Lazarus Szolgáltató és Kereskedelmi/Komisija (T-763/18, neobjavljen), o katerem je bila pritožnica obveščena 18. decembra 2019.

Pritožnica nadalje predlaga, naj Sodišče glede vprašanj, na katera se nanaša ugovor nedopustnosti in glede katerih v prvostopenjskem sklepu ni bilo razsojeno, zadevo v razsojanje vrne Splošnemu sodišču.

Pritožnica Sodišču predlaga, naj toženi stranki iz postopka na prvi stopnji naloži plačilo stroškov postopka na prvi stopnji in postopka s pritožbo, pri čemer naj, če zadevo v razsojanje vrne Splošnemu sodišču, o stroških postopka na prvi stopnji in postopka s pritožbo ne odloči, ampak odločitev o njih pridrži za dokončno odločbo.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

I. Napačna pravna opredelitev dejanskega stanja. Pomanjkljiva obrazložitve.

Tožeča stranka v okviru prvega pritožbenega razloga trdi, da Splošno sodišče ni pravilno upoštevalo položaja pravne negotovosti glede seznanitve z izpodbijanimi akti Komisije.

Sodna praksa, na katero se je sklicevalo Splošno sodišče, se nanaša na obstoj takih aktov ali na seznanitev s takimi akti, ki se nanašajo na tožečo stranko.

Tožeča stranka se je pritožila zoper odločbo o prekinitvi nacionalnega sodišča, ker je prerekala, da bi bila odločitev na ravni Unije o zadevnih sklepih Komisije predhodno vprašanje v postopku glede njene odškodninske tožbe. Tožeča stranka in njen pravni zastopnik se lahko pravno za isto osebo štejeta izključno v zadevi, navedeni v odvetniškem pooblastilu, sklenjenem med njima (odškodninska zadeva pred nacionalnim sodiščem).

Ker je pravni zastopnik pooblastilo tožeče stranke imel izključno za odškodninsko zadevo pred nacionalnim sodiščem, mu tožeče stranke ni bilo treba obvestiti v „razumnem“ roku po pravu Unije niti mu ni bilo treba zaprositi za celotno besedilo zadevnih aktov, ker se njegovo pooblastilo ni raztezalo na to. Za to je lahko tožeča stranka zaprosila le osebno od trenutka, ko se je seznanila s tem, da se pravni akti Unije nanašajo nanjo.

II. Napačna razlaga in uporaba sodne prakse glede „razumnega roka“

Sodne prakse, ki jo je navedlo Splošno sodišče, ni mogoče uporabiti za obravnavano zadevo, ker okoliščine navedenih primerov niso enake kot okoliščine obravnavane zadeve.

III. Napačna opredelitev dopisa Komisije z dne 24. februarja 2017

Nacionalno sodišče je na podlagi zadevnega dopisa tožene stranke sprejelo sodbo, s katero je zavrnilo tožbo pritožnice OPS Újpest Kft, s čimer je bil kršen interes in pomembno spremenjen pravni položaj tožeče stranke, ker je nacionalno sodišče na podlagi tega dopisa ugotovilo, da je državni organ dodelil zakonito pomoč.

IV. Kršitev pravice pritožnice do obrambe. Kršitev in napačna uporaba člena 126 Poslovnika Splošnega sodišča

Čeprav je Splošno sodišče sprejelo ukrep procesnega vodstva, strank ni pozvalo k predložitvi stališč glede vprašanja, ali je bila tožba vložena v zahtevanem roku. Splošno sodišče je vprašanje vložitve po roku prvič preučilo šele v sklepu in tožbo zavrnilo na podlagi tega dejavnika, ne da bi strankam in predvsem tožeči stranki omogočilo predložitev trditev in ugovorov.

Zaradi neobstoja navedenega poziva ni bil vložen noben dokument, s katerim bi bilo mogoče utemeljiti stališče tožeče stranke glede pravočasne vložitve tožbe.

____________