SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
(prvi senat)

z dne 13. decembra 2011

Zadeva F‑51/08 RENV

Willem Stols

proti

Svetu Evropske unije

„Javni uslužbenci – Uradniki – Vrnitev zadeve Splošnemu sodišču po razveljavitvi – Napredovanje – Napredovalno obdobje 2007 – Primerjalna ocena uspešnosti – Očitna napaka pri presoji – Neobstoj – Razlogi za odločitev – Dodatni razlog – Brezpredmeten razlog“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero W. Stols predlaga razglasitev ničnosti odločbe Sveta z dne 16. julija 2007, s katero je bila zavrnjena njegova uvrstitev na seznam uradnikov, ki so v napredovalnem obdobju 2007 napredovali v naziv AST 11, in odločbe z dne 5. februarja 2008, s katero je namestnik generalnega sekretarja Sveta zavrnil njegovo pritožbo, vloženo na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti, kot je veljal od 1. maja 2004.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Tožeča stranka v zadevi F‑51/08 nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasil Svet. Tožeča stranka in Svet nosita vsak svoje stroške v zadevi T‑175/09 P in v tej zadevi.

Povzetek

1.      Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti – Diskrecijska pravica uprave – Obseg – Dejavniki, ki se lahko upoštevajo

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45(1))

2.      Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti – Diskrecijska pravica uprave – Sodni nadzor – Meje

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45)

3.      Uradniki – Napredovanje – Merila – Delovna uspešnost – Upoštevanje delovne dobe v nazivu – Podrednost

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45(1))

4.      Uradniki – Napredovanje – Merila – Delovna uspešnost – Upoštevanje jezikovnega znanja – Obseg

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45(1))

5.      Uradniki – Napredovanje – Merila – Delovna uspešnost – Upoštevanje ravni prevzetih odgovornosti – Obseg

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45)

6.      Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti – Dejavniki, ki se lahko upoštevajo – Obdobje dejanske zaposlitve uradnika – Dopustnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45)

1.      Organ, pristojen za imenovanja, za odobritev napredovanja v skladu s členom 45(1) Kadrovskih predpisov pri primerjalni oceni uspešnosti uradnikov, ki lahko napredujejo, upošteva predvsem poročila o uradnikih, uporabo tistih jezikov pri opravljanju nalog, za katere niso predložili dokazila o dobrem znanju, in po potrebi raven prevzetih odgovornosti. Navedeni organ mora primerjalno oceno uspešnosti uradnikov, ki lahko napredujejo, izvesti ob upoštevanju teh treh dejavnikov.

Vendar pa je široka diskrecijska pravica, ki je tako priznana organu, pristojnemu za imenovanja, omejena z dolžnostjo, da se primerjalna ocena kandidatur opravi skrbno in nepristransko v interesu službe in v skladu z načelom enakega obravnavanja. V praksi je treba to oceno opraviti na enaki podlagi ter na podlagi primerljivih virov podatkov in informacij.

(Glej točki 35 in 39.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 15. september 2005, Casini proti Komisiji, T‑132/03, točka 53 in navedena sodna praksa;

Sodišče za uslužbence: 7. november 2007, Hinderyckx proti Svetu, F‑57/06, točka 45.

2.      Organ, pristojen za imenovanja, ima pri primerjalni oceni uspešnosti uradnikov, ki so kandidati za napredovanje, široko diskrecijsko pravico, nadzor sodišča Unije pa mora biti omejen na vprašanje, ali je uprava ob upoštevanju načina in sredstev, na podlagi katerih je lahko sprejela oceno, delovala v okviru razumnih meja in pooblastila ni uporabila očitno napačno.

Da bi se ohranil polni učinek polja proste presoje, ki ga je zakonodajalec na področju napredovanja dodelil organu, pristojnemu za imenovanja, sodišče Unije ne more razglasiti ničnosti odločbe samo zato, ker po njegovem mnenju nekatera dejstva vzbujajo verjetne dvome glede presoje navedenega organa ali celo dokazujejo napako pri presoji. Razglasitev ničnosti zaradi očitne napake pri presoji je mogoča samo, če je iz listin v spisu razvidno, da je organ, pristojen za imenovanja, presegel meje navedenega polja proste presoje.

Sodišču za uslužbence zato ni treba znova natančno preučiti vseh spisov kandidatov, ki lahko napredujejo, da bi preverilo, ali se strinja z ugotovitvijo organa, pristojnega za imenovanja, saj bi s tem preseglo okvir svojega nadzora nad zakonitostjo, s čimer bi presojo organa, pristojnega za imenovanja, zamenjalo s svojo presojo delovne uspešnosti kandidatov, ki lahko napredujejo.

(Glej točke od 36 do 38.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: zgoraj navedena sodba Casini proti Komisiji, točka 52 in navedena sodna praksa;

Sodišče za uslužbence: 28. september 2011, AC proti Svetu, F‑9/10, točki 23 in 24.

3.      Delovna doba v nazivu in na delovnem mestu se lahko kot merilo za napredovanje uporabi samo podredno, če bi bila delovna uspešnost zlasti glede na tri merila, ki so izrecno navedena v členu 45(1) Kadrovskih predpisov, enaka. Vendar lahko organ, pristojen za imenovanja, zakonito izvede primerjalno oceno uspešnosti uradnikov, ki lahko napredujejo, in sicer na podlagi stalnosti njihove posamezne uspešnosti, na podlagi te ocene pa ugotovi, da je delovna uspešnost nekega uradnika manjša od delovne uspešnosti drugega.

(Glej točko 47.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 10. september 2009, Behmer proti Parlamentu, F‑124/07, točka 106 in navedena sodna praksa; 15. februar 2011, Barbin proti Parlamentu, F‑68/09, točki 90 in 91, zoper katero je bila vložena pritožba pri Splošnem sodišču Evropske unije, zadeva T‑228/11 P.

4.      V besedilu člena 45(1) Kadrovskih predpisov je predpostavljeno, da se pri oceni delovne uspešnosti uradnikov upoštevajo samo jeziki, katerih uporaba ima glede na dejanske zahteve delovnega mesta dovolj veliko dodano vrednost, da se zdi nujna za dobro opravljanje delovnih nalog.

Pri tem uradnik, ki ne dokaže, da pri izvajanju nalog redno uporablja še druge jezike, nima pravice trditi, da je bil glede na merilo jezikovnega znanja očitno uspešnejši kot drugi uradniki. Dalje, dejstvo, da uradnik med drugim obdeluje in razvršča dokumente, sestavljene v vseh uradnih jezikih Unije, ne pomeni, da obvlada vse te jezike in nikakor da jih redno uporablja pri izvajanju nalog.

(Glej točki 49 in 51.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: zgoraj navedena sodba AC proti Svetu, točka 61.

5.      Kar zadeva merilo ravni naloženih odgovornosti, v okviru primerjalne ocene uspešnosti uradnikov, ki lahko napredujejo, ta raven ni nujno odvisna od pomembnosti izvajanih vodstvenih nalog, saj ima lahko uradnik visoko raven odgovornosti, ne da bi imel veliko podrejenih, in obratno, lahko ima veliko podrejenih, ne da bi mu bile naložene posebno velike odgovornosti.

(Glej točko 53.)

Napotitev na:

Splošno sodišče Evropske unije: 16. december 2010, Svet proti Stolsu, T‑175/09 P, točka 48.

6.      Ob upoštevanju zmanjšanega števila razpoložljivih proračunskih postavk lahko institucija v napredovalnem obdobju zakonito, ne da bi kršila načelo enakega obravnavanja, in podredno upošteva obdobje dejanske zaposlitve uradnika in prednostno imenuje – če so vse preostale odlike enake – druge uradnike, ki so bolje opravljali svoje naloge in so tako veliko bolj kot zadevna oseba prispevali h kontinuiteti in s tem tudi k interesu službe v referenčnem obdobju.

(Glej točko 59.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 21. oktober 1997, Patronis proti Svetu, T‑168/96, točka 34; 13. april 2005, Nielsen proti Svetu, T‑353/03, točka 76.