SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 5. februarja 2019(*)
„Žlahtniteljske pravice – Prijava za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti za rastlinsko sorto Braeburn 78 (11078) – Določitev drugega urada za preizkušanje sort – Obseg preizkusa, ki ga mora opraviti odbor za pritožbe – Obveznost obrazložitve“
V zadevi T‑177/16,
Mema GmbH LG s sedežem v Terlanu (Italija), ki jo zastopata B. Breitinger in S. Kirschstein-Freund, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Uradu Skupnosti za rastlinske sorte (CPVO), ki ga zastopajo M. Ekvad, F. Mattina, O. Lamberti in U. Braun-Mlodecka, agenti, skupaj z A. von Mühlendahlom in H. Hartwigom, odvetnikoma,
tožena stranka,
zaradi tožbe zoper odločbo odbora za pritožbe pri CPVO z dne 15. decembra 2015 (zadeva A 001/2015) v zvezi s prijavo za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti za rastlinsko sorto Braeburn 78,
SPLOŠNO SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi S. Frimodt Nielsen (poročevalec), predsednik, V. Kreuschitz, sodnik, in N. Półtorak, sodnica,
sodna tajnica: R. Ükelyté, administratorka,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 22. aprila 2016,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je CPVO v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil 11. julija 2016,
na podlagi spremembe sestave senatov Splošnega sodišča,
na podlagi odločbe o prekinitvi postopka z dne 24. oktobra 2016,
na podlagi odločbe o prekinitvi postopka z dne 22. marca 2018,
na podlagi obravnave z dne 25. septembra 2018
izreka naslednjo
Sodbo
Pravni okvir
Osnovna uredba
1 V skladu s členom 6 Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 16, str. 390, v nadaljevanju: osnovna uredba) se žlahtniteljske pravice v Skupnosti podelijo sortam, ki so razločljive, izenačene, nespremenljive in nove.
2 V skladu s členom 7(1) osnovne uredbe za sorto velja, da je razločljiva, če jo je po izražanju lastnosti, ki izvirajo iz nekega genotipa ali kombinacije genotipov, mogoče razločiti od katere koli druge sorte, ki je splošno znana na dan prijave za podelitev žlahtniteljske pravice Skupnosti.
3 Ali so merila razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti v obravnavanem primeru izpolnjena, se preuči v okviru preizkušanja, ki se opravi v skladu s členoma 55 in 56 osnovne uredbe.
4 Člen 55(1) osnovne uredbe določa:
„1. Če ni na osnovi pregleda [glede na formalne in vsebinske pogoje, določene v členih] 53 in 54, ugotovljen noben zadržek za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti, [Urad Skupnosti za rastlinske sorte] poskrbi za preskušanje glede izpolnjevanja [meril razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti]; tega opravi pristojni urad ali več uradov v najmanj eni državi članici, ki ga/jih je za preskušanje sort zadevnih vrst pooblastil upravni svet [Urada Skupnosti za rastlinske sorte] in se v nadaljnjem besedilu imenujejo ‚urad ali uradi za preskušanje sort‘.“
5 V skladu s členom 56 osnovne uredbe mora biti opravljanje preizkušanja v skladu s smernicami za preizkušanje, ki jih izda upravni svet, ali z navodili Urada Skupnosti za rastlinske sorte (CPVO). Te smernice med drugim na splošno opisujejo rastlinski material, ki se zahteva za preizkušanje, podrobnosti o preizkusih, metode, ki se uporabijo, ugotovitve, ki se predložijo, združevanje sort, vključenih v preizkus, v skupine in tabelo lastnosti, ki se preizkušajo. V okviru preizkušanja se rastline zadevne sorte gojijo poleg sort, za katere CPVO in določeni center za preizkušanje štejeta, da jim je prijavljena sorta glede na tehnični opis, ki je del prijave za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti, najbliže.
6 Člen 57, od (1) do (3), osnovne uredbe določa:
„1. Na zahtevo [CPVO] ali če urad za preskušanje sort meni, da so rezultati preskušanja zadostni za oceno sorte, pošlje [CPVO] poročilo o preskušanju in, kadar meni, da so pogoji iz členov 7 do 9 izpolnjeni, opis sorte.
2. [CPVO] sporoči prijavitelju rezultate preskušanja in opis sorte in mu da možnost pripomb nanje.
3. Če [CPVO] meni, da poročilo o preskušanju ne predstavlja zadovoljive podlage za odločbo, lahko na svojo pobudo, po posvetu s prijaviteljem ali na njegovo zahtevo zahteva dodatno preskušanje. Za namene presoje rezultatov velja vsako dodatno preskušanje, opravljeno pred sprejetjem končne odločbe v skladu s členoma 61 in 62, za del preskušanja iz člena 56(1).“
7 Glede pravil, ki urejajo postopek pred CPVO, člen 72 osnovne uredbe določa:
„Odbor za pritožbe se odloči za pritožbo na osnovi pregleda, opravljenega v skladu s členom 71. Odbor za pritožbe lahko uveljavi vsako pooblastilo, ki je v pristojnosti [CPVO], ali pa preda zadevo pristojnemu organu [CPVO], da ukrepa naprej. Slednji je, če so dejstva enaka, vezan na temelj odločitve odbora za pritožbe.“
8 Člen 75 osnovne uredbe določa:
„Odločbe [CPVO] morajo biti obrazložene. Odločbe lahko temeljijo samo na razlogih ali dokazih, o katerih so se stranke v postopku imele možnost ustno ali pisno izjaviti.“
9 Člen 76 osnovne uredbe določa:
„V postopkih pred [CPVO] ta na lastno pobudo razišče dejstva v okviru zahtevanih pregledov iz členov 54 in 55. Ne upošteva pa dejstev ali dokaznega gradiva, predloženih v roku, ki ga določi [CPVO].“
Protokol CPVO-TP/14/2 final
10 V točki I Protokola CPVO TP/14/2 final z dne 14. marca 2006 za preizkušanje razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti (Jabolko) (v nadaljevanju: Protokol CPVO TP/14/2) je določeno:
„Protokol opisuje tehnične postopke, ki jih je treba upoštevati za zagotovitev skladnosti z osnovno uredbo. Tehnične postopke je odobril upravni svet in temeljijo na splošnem dokumentu TG/1/3 [Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin] in na smernicah [Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin] TG/14/9 z dne 6. aprila 2005 za izvedbo preizkusov razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti (RIN). Ta protokol se uporablja za sorte sadja Malus domestica Borkh.“
11 V točki III.5, zadnji odstavek, Protokola CPVO-TP/14/2 je določeno:
„Ugotovitve glede sadja je treba podati […] ob zrelosti živila.“
12 V točki Ad 56 Protokola CPVO-TP/14/2 je določeno:
„Čas obiranja
Čas obiranja je optimalen čas obiranja, da se pridobi sadje v najboljšem stanju za zaužitje (glej točko Ad 57).“
13 V točki Ad 57 Protokola CPVO-TP/14/2 je določeno:
„Čas zrelosti živila
Čas zrelosti živila je obdobje, v katerem sadje pridobi barvo, čvrstost, strukturo, aromo in okus, ki so optimalni za uživanje. Glede na vrsto sadja lahko to obdobje nastopi neposredno po obiranju z drevesa (npr. zgodnje sorte) ali po obdobju skladiščenja ali pakiranja (npr. pozne sorte).“
Dejansko stanje
14 Johann Huber, lastnik tožeče stranke, Mema GmbH LG, je 20. maja 2009 pri CPVO v skladu z osnovno uredbo vložil prijavo za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti. Žlahtniteljska pravica je bila zahtevana za sorto Braeburn 78 iz vrste Malus domestica Borkh.
15 CPVO je Groupe d’étude et de contrôle des variétés et des semences (v nadaljevanju: GEVES), organu za preizkušanje pri Institut national de la recherche agronomique (nacionalni inštitut za raziskave v kmetijstvu; v nadaljevanju: INRA), ki je v Angers-Beaucouzéju (Francija), naročil preizkušanje prijavljene sorte v skladu s členom 55(1) osnovne uredbe.
16 Preizkušanje je bilo opravljeno na podlagi Protokola CPVO TP/14/2.
17 GEVES, katerega poročilo o preizkušanju je bilo CPVO predloženo 21. maja 2014, je menil, da sorta „Braeburn 78“ ni dovolj razločljiva v primerjavi s sorto „Royal Braeburn“ na podlagi teh ugotovitev:
„Na podlagi stališč DUS 2012‑2013 prijavljena sorta ni jasno razločljiva od sort Royal Braeburn in X9466. Ta sklep temelji na naslednjih elementih:
Leto 2012: prvo veliko obiranje sadja
Sorta/ Značilnost | Datum obiranja | Zmanjševanje škroba | Čvrstost (kg/cm²) | Refraktometrični indeks (%) | Kislost (g/l jabolčne kisline) | Odtenek (spektrokolorimetrija)* |
Prijavljena sorta | 11/10 | 5,5 | 9,2 | 12,8 | 7,39 | 18,64 |
Royal Braeburn | 11/10 | - | - | - | - | 20,19 |
X9466 (1) | 11/10 | 6,3 | 9,3 | 12,8 | 7,31 | 18,71 |
Razlika za 2 stopnji je jasno vidna s prostim očesom
(1) eno leto starejša drevesa od prijavljene sorte
Površina sadežev prijavljene sorte je črtasta, tako kot pri sortah Royal Braeburn in X9466. Odtenek in barva površine prijavljene sorte sta podobna Royal Braeburn in X9466. Zrelost prijavljene sorte je podobna drugim mutacijam sorte Royal Braeburn s standardnim obdobjem zrelosti.
Leto 2013: drugo veliko pobiranje sadja
Sorta/ Značilnost | Datum obiranja | Zmanjševanje škroba | Čvrstost (kg/cm²) | Refraktometrični indeks (%) | Kislost (g/l jabolčne kisline) | Odtenek (spektrokolorimetrija)* |
Prijavljena sorta | 11/10 | 5,5 | 10,5 | 11,7 | 7,8 | 22,49 |
Royal Braeburn | 11/10 | 6,0 | 10,0 | 11,6 | 8,08 | 23,55 |
X9466 (1) | 11/10 | 5,7 | 10,2 | 11,2 | 7,53 | 22,07 |
Razlika za 2 stopnji je jasno vidna s prostim očesom
(1) eno leto starejša drevesa od prijavljene sorte
Površina sadežev prijavljene sorte je črtasta, tako kot pri sortah Royal Braeburn in X9466. Odtenek in barva površine prijavljene sorte sta preveč podobna Royal Braeburn in X9466. Zrelost prijavljene sorte je podobna drugim mutacijam sorte Royal Braeburn s standardnim obdobjem zrelosti. Majhne razlike v obliki sadja, ki jo prijavitelj omenja v primerjavi z Royal Braeburn, ni opaziti.
Sorta se zaradi pomanjkljive razločljivosti od sort Royal Braeburn in X9466 zavrne.“
18 CPVO je na podlagi tega poročila in po prejemu stališč tožeče stranke z odločbo z dne 18. decembra 2014 prijavo za pridobitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti zavrnil.
19 Tožeča stranka je zoper zavrnilno odločbo CPVO vložila pritožbo. To pritožbo je odbor za pritožbe pri CPVO z odločbo z dne 15. decembra 2015, ki je bila tožeči stranki vročena 22. februarja 2016 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), zavrnil kot neutemeljeno.
20 Prvič, odbor za pritožbe je v bistvu menil, da je kraj preizkušanja, ki je Angers‑Beaucouzé in ki ga tožeča stranka izpodbija, območje, kjer bi bilo treba opraviti preizkušanje v skladu z določbami, ki se uporabljajo.
21 Drugič, glede datuma obiranja in datuma zrelosti, glede katerih je tožeča stranka v bistvu prerekala pogoje in izsledke preizkušanja, je odbor za pritožbe menil:
„Značilnosti ‚datum obiranja‘ in ‚datum zrelosti živila‘ sta bili v smernicah UPOV (TG/14/9) in protokolu preizkušanja za jabolko, ki iz teh smernic izvira [(OCVV‑TP/14/2)], opredeljeni nejasno, ker navodila pokrivajo širok razpon zrelosti, od zgodnje do pozne, in od primernosti za takojšnje uživanje do dolgotrajnega skladiščenja. Za dejansko uporabo smernic protokola so nujne izkušnje pri preizkusih RIN in natančno poznavanje kulture.
V oddelku ‚Pojasnila in metode‘, ki je v tabeli značilnosti iz protokola za preizkušanje jabolka, so podana navodila. Navodila glede trenutka obiranja in trenutka zrelosti živila so podana v točkah Ad 56 in Ad 57 na strani 32.
Po mnenju odbora za pritožbe je urad za preizkušanje sort ta navodila izvajal pravilno. Za dobro primerljivost je bilo sadje prijavljene in referenčnih sort obrano na isti dan in (v tem primeru) takoj, ko je bil indeks zmanjšanja škroba približno 5 za vse zadevne sorte.
‚Trenutek zrelosti‘ je mogoče izpodbijati, ampak ker so preizkuševalci GEVES glede te kulture izkušeni, odbor za pritožbe zaupa njihovi presoji trenutka zrelosti živila, ki ustreza fazi, med katero so bile ocenjene vse značilnosti sadja. Značilnosti zrelega sadja mutacij sorte Braeburn so bile zabeležene in/ali izmerjene (če je mogoče) na isti dan, to je približno sredi novembra, kot se zahteva.“
22 Nazadnje, tretjič, odbor za pritožbe je glede elementov razločljivosti v zvezi s progavostjo sadja, njegovo obliko in velikostjo, kar so elementi, glede katerih je tožeča stranka izpodbijala ugotovitve urada za preizkušanje sort, menil, da je bilo značilnosti, ki se nanašajo na ‚,velikost sadeža“, ‚,obliko sadeža“, ‚,osnovno barvo sadeža“, ‚,relativni delež barve površine“, ‚,intenzivnost barve površine“, ‚,barvni vzorec površine“ in ‚,širino črt“, na splošno mogoče vizualno oceniti, medtem ko je bilo treba druge značilnosti, kot so ‚,višina sadeža“, ‚,premer sadeža“ in ‚,razmerje višina/premer“, izmeriti, pri čemer so bile vizualno ugotovljene značilnosti včasih potrjene z meritvami. Odbor za pritožbe je zaključil, da je urad za preizkušanje sort opravil vse preizkuse v skladu s smernicami, ki se uporabljajo, in v skladu s protokolom.
Predlogi strank
23 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne v odločanje odboru za pritožbe, pri čemer naj izpodbijano odločbo razveljavi in CPVO odredi, naj opravi dodatno preizkušanje v skladu s členom 57(3) osnovne uredbe;
– podredno, izpodbijano odločbo razveljavi;
– podredno, če prvemu in drugemu predlogu ne bi bilo ugodeno, prekine odločanje o tožbi v skladu s členom 69(d) Poslovnika Splošnega sodišča do sprejetja dokončne odločitve v postopku za ugotovitev ničnosti žlahtniteljske pravice, podeljene za referenčno sorto „Royal Braeburn“ (prijava št. 1998/1082; sorta št. 11960);
– CPVO naloži plačilo stroškov.
24 Vendar je tožeča stranka umaknila svoj drugi predlog, vložen podredno, kar je bilo zabeleženo v zapisniku o obravnavi.
25 CPVO Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo deloma zavrže kot nedopustno;
– tožbo deloma zavrne kot neutemeljeno;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
26 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge, pri čemer se prvi nanaša v bistvu na zlorabo pooblastil in kršitev člena 57(3) osnovne uredbe, drugi na različne napake pri preizkušanju ter, nazadnje, tretji na kršitev pravice do izjave in pomanjkljivo obrazložitev (tretji tožbeni razlog).
27 Po odločitvi o dopustnosti prvega predloga tožeče stranke je treba najprej preučiti tretji del drugega tožbenega razloga in drugi del tretjega tožbenega razloga, ki se oba nanašata na pomanjkljivo obrazložitev izpodbijane odločbe.
Dopustnost prvega predloga tožeče stranke
28 Tožeča stranka s prvim predlogom Splošnemu sodišču predlaga, naj „izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne v odločanje odboru za pritožbe, pri čemer naj izpodbijano odločbo razveljavi in CPVO odredi, naj opravi dodatno preizkušanje v skladu s členom 57(3) osnovne uredbe“.
29 Spomniti je treba, da mora odbor za pritožbe pri CPVO v okviru tožbe, vložene pred sodiščem Evropske unije zoper njegovo odločbo, v skladu s členom 73(6) osnovne uredbe storiti vse, kar je potrebno, da izvrši sodbo sodišča Unije. Torej Splošno sodišče ni pristojno, da bi CPVO naložilo, kako naj odloči, temveč je slednji tisti, ki mora odločiti na podlagi izreka in obrazložitve sodb sodišča Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 11. julija 2007, El Corte Inglés/UUNT– Bolaños Sabri (PiraÑAM diseño original Juan Bolaños), T‑443/05, EU:T:2007:219, točka 20 in navedena sodna praksa).
30 Zato je prvi predlog v delu, v katerem se z njim želi doseči, da Splošno sodišče zadevo vrne v odločanje odboru za pritožbe ter pri tem izpodbijano odločbo razveljavi in CPVO odredi, naj opravi dodatno preizkušanje v skladu s členom 57(3) osnovne uredbe, nedopusten.
Tretji del drugega tožbenega razloga in drugi del tretjega tožbenega razloga: pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe
31 Tožeča stranka v utemeljitev tretjega dela drugega tožbenega razloga in drugega dela tretjega tožbenega razloga navaja zlasti pomanjkljivo obrazložitev.
32 Glede tega tožeča stranka v bistvu trdi, da odbor za pritožbe ni pojasnil, prvič, zakaj ni upošteval nekaterih dokazov, ki mu jih je predložila in s katerimi bi bilo mogoče dokazati, med drugim, da se razločna marmoriranost prijavljene sorte dovolj jasno razlikuje od marmoriranosti referenčne sorte, tako da ju je mogoče razlikovati (tretji del drugega tožbenega razloga), in drugič, zakaj bi bilo treba zaupati presojam preizkuševalcev urada za preizkušanje sort ter torej ne bi bilo treba upoštevati tehničnih elementov in izvedenskih mnenj strokovnjakov, ki jih je predložila v podporo svoji pritožbi (drugi del tretjega tožbenega razloga).
33 Uvodoma je treba spomniti na načela, ki določajo obseg preizkusa, ki ga mora opraviti odbor za pritožbe pri CPVO.
34 Na prvem mestu je treba spomniti, da je za delo CPVO značilna znanstvena in tehnična kompleksnost pogojev, v skladu s katerimi je treba preizkusiti prijave za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti, tako da mu je treba pri izvajanju nalog priznati polje proste presoje (glej sodbo z dne 19. decembra 2012, Brookfield New Zealand in Elaris/CPVO in Schniga, C‑534/10 P, EU:C:2012:813, točka 50 in navedena sodna praksa). Ta diskrecijska pravica se med drugim razteza na preverjanje razločljivosti sorte v smislu člena 7(1) osnovne uredbe (glej sodbo z dne 8. junija 2017, Schniga/CPVO, C‑625/15 P, EU:C:2017:435, točka 46 in navedena sodna praksa).
35 Vendar mora CPVO kot organ Evropske unije spoštovati načelo dobrega upravljanja, na podlagi katerega mora skrbno in nepristransko preučiti vse upoštevne elemente prijave za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti ter zbrati vse dejanske in pravne elemente, ki so potrebni za izvajanje njegove diskrecijske pravice. Poleg tega mora zagotoviti pravilen potek in učinkovitost postopkov, ki jih izvaja (glej sodbo z dne 8. junija 2017, Schniga/CPVO, C‑625/15 P, EU:C:2017:435, točka 47 in navedena sodna praksa).
36 Poleg tega je treba navesti, da člen 76 osnovne uredbe določa, da „[v] postopkih pred [CPVO] ta na lastno pobudo razišče dejstva v okviru zahtevanih pregledov iz členov 54 in 55“.
37 Poleg tega je Sodišče presodilo, da se na podlagi člena 51 Uredbe Komisije (ES) št. 874/2009 z dne 17. septembra 2009 o določitvi izvedbenih pravil za izvajanje osnovne uredbe v zvezi s postopkom, ki poteka na CPVO (UL 2009, L 251, str. 3) določbe v zvezi s postopkom, ki poteka pred CPVO, uporabljajo smiselno za pritožbeni postopek (sodba z dne 21. maja 2015, Schräder/CPVO, C‑546/12 P, EU:C:2015:332, točka 46).
38 Tako je treba na eni strani načelo raziskovanja dejstev po uradni dolžnosti uporabiti tudi v tem postopku pred odborom za pritožbe (sodba z dne 21. maja 2015, Schräder/CPVO, C‑546/12 P, EU:C:2015:332, točka 46). Na drugi strani mora odbor za pritožbe upoštevati tudi načelo dobrega upravljanja, na podlagi katerega mora skrbno in nepristransko preučiti vse upoštevne dejanske in pravne elemente v zadevi, ki jo obravnava (sodba z dne 23. novembra 2017, Aurora/CPVO – SESVanderhave (M 02205), T‑140/15, EU:T:2017:830, točka 74).
39 Na drugem mestu, člen 72 osnovne uredbe določa, da lahko odbor za pritožbe bodisi izvršuje katero koli pooblastilo v pristojnosti oddelka, ki je izdal izpodbijano odločbo, ali pa preda zadevo navedenemu oddelku, da ukrepa naprej.
40 Glede tega je treba spomniti, da v zvezi s členom 71(1) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2017, L 154, str. 1), ki ima podobno besedilo kot člen 72 osnovne uredbe, obstaja ustaljena sodna praksa, v skladu s katero iz te določbe in iz sistematike Uredbe 2017/1001 izhaja, da ima odbor za pritožbe za odločanje o pritožbi na voljo enake pristojnosti kot oddelek, ki je sprejel izpodbijano odločbo, in da se njegov preizkus nanaša na celoten spor, kakršen je ta na dan, ko se odloča. Iz tega člena tudi izhaja, da obstaja funkcionalna kontinuiteta med različnimi oddelki Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) in odbori za pritožbe, iz katere izhaja, da morajo v okviru ponovnega preizkusa, ki so ga odbori za pritožbe zavezani opraviti glede odločb, ki so jih sprejeli prvostopenjski oddelki EUIPO, odločitve odborov za pritožbe temeljiti na vseh dejanskih in pravnih elementih, ki so jih stranke navedle v postopku pred prvostopenjskim oddelkom ali v pritožbenem postopku (glej sodbo z dne 10. julija 2006, La Baronia de Turis/UUNT– Baron Philippe de Rothschild (LA BARONNIE), T‑323/03, EU:T:2006:197, točke od 56 do 58 in navedena sodna praksa).
41 Poleg tega je bilo glede obsega preizkusa, ki ga morajo odbori za pritožbe pri EUIPO opraviti glede odločbe, ki je predmet pritožbe, razsojeno, da ta obseg preizkusa ni odvisen od tega, ali stranka, ki je vložila pritožbo, uveljavlja kakšen poseben razlog glede te odločbe s tem, da graja, kako je oddelek EUIPO, ki je odločal na prvi stopnji, razlagal ali uporabil pravno pravilo, ali celo, kako je ta oddelek presojal kak dokazni element. Zato mora odbor za pritožbe, tudi če stranka, ki je vložila pritožbo pred odborom za pritožbe, ni uveljavljala kakega posebnega razloga, kljub temu, glede na vse upoštevne pravne in dejanske elemente, ki so mu na voljo, preizkusiti, ali je mogoče ob odločanju o pritožbi zakonito izdati novo odločbo z istim izrekom, kot ga ima odločba, ki je predmet pritožbe (glej sodbo z dne 8. julija 2004, Sunrider/UUNT– Espadafor Caba (VITAFRUIT), T‑203/02, EU:T:2004:225, točka 21 in navedena sodna praksa).
42 Ugotoviti je treba, da se ob upoštevanju podobnosti med določbami Uredbe št. 2017/1001 in osnovne uredbe podobna načela uporabljajo za postopke, ki jih uporablja CPVO.
43 Na tretjem mestu je treba opozoriti, da morajo biti v skladu s členom 75, prvi stavek, osnovne uredbe odločbe CPVO obrazložene. Tako določena obveznost obrazložitve ima enak obseg kot obveznost iz člena 296 PDEU in ima dva cilja, in sicer na eni strani zainteresiranim osebam omogočiti, da se seznanijo z razlogi za sprejete ukrepe in na podlagi tega branijo svoje pravice, in na drugi strani sodišču Evropske unije omogočiti, da izvede nadzor nad zakonitostjo odločbe (glej v tem smislu sodbo z dne 23. februarja 2018, Schniga/CPVO, Gala Schnico, T‑445/16, EU:T:2018:95, točka 27 in navedena sodna praksa).
44 Obveznost obrazložitve je mogoče izpolniti, ne da bi bilo treba izrecno in izčrpno odgovoriti na vse trditve, ki jih navede pritožnik, če CPVO navede dejstva in pravne preudarke, ki so v okviru odločbe bistveni (sodba z dne 23. februarja 2018, Schniga/CPVO, Gala Schnico, T‑445/16, EU:T:2018:95, točka 28 in navedena sodna praksa).
45 V obravnavanem primeru je treba najprej opozoriti, da je treba vprašanje, ali je zlasti merilo razločljivosti izpolnjeno, presojati v okviru preizkušanja, ki ga je v skladu s členom 56 osnovne uredbe treba opraviti v skladu s smernicami za preizkušanje, ki jih pripravi upravni svet pri CPVO, in navodili, ki jih da CPVO. Te smernice med drugim na splošno opisujejo rastlinski material, ki se zahteva za preizkušanje, metode, ki se uporabijo, ugotovitve, ki se predložijo, in tabelo lastnosti, ki se preizkušajo.
46 Protokol CPVO-TP/14/2 opisuje tehnične postopke, ki jih je treba upoštevati za zagotovitev skladnosti z osnovno uredbo.
47 V skladu s točko III.5, zadnji odstavek, Protokola CPVO-TP/14/2 je treba značilnosti sadja ugotavljati v trenutku zrelosti živila, kar je v skladu s točko Ad 57 navedenega protokola „obdobje, v katerem sadje pridobi barvo, čvrstost, strukturo, aromo in okus, ki so optimalni za uživanje“. Glede na vrsto sadja lahko to obdobje nastopi neposredno po obiranju z drevesa (zgodnje sorte) ali po obdobju skladiščenja ali pakiranja (pozne sorte). Trenutek obiranja je v skladu s točko Ad 56 tega protokola opredeljen kot „optimalen čas obiranja, da se pridobi sadje v najboljšem stanju za zaužitje“.
48 Tako je pri pozni sorti, kot v obravnavanem primeru, za pravilno presojo razločljivosti prijavljene sorte v razmerju do referenčne sorte treba, prvič, obe sorti sadja obrati v optimalnem trenutku, da se pridobi sadje v najboljšem stanju za zaužitje, in drugič, ugotavljati značilnosti sadja, ko to doseže zrelost, to je, ko pridobi barvo, čvrstost, strukturo, aromo in okus, ki so optimalni za uživanje.
49 Iz tega sledi, da če bi obiranje nastopilo v trenutku, v katerem ne bi bilo mogoče pridobiti optimalnih barve, čvrstosti, strukture, arome in okusa ter če bi bilo ugotavljanje značilnosti izvedeno v trenutku, ko sadje ne bi doseglo zrelosti, bi bilo treba ugotoviti, da merila glede časa obiranja in časa zrelosti živila ne bi bila izpolnjena, kar bi posledično onemogočilo pravilno primerjalno presojo prijavljene sorte in referenčne sorte.
50 V obravnavanem primeru ni mogoče izključiti, da bi lahko očitki, ki jih je tožeča stranka v obravnavanem primeru navedla glede domnevnega nespoštovanja meril iz protokola, ki se nanašajo na trenutek obiranja in na trenutek zrelosti živila – če bi se izkazali kot točni – vplivali na vprašanje, ali je bila presoja razločljivosti opravljena v skladu s Protokolom. Zato se je bil odbor za pritožbe dolžan izreči glede teh očitkov, saj so imele njegove ugotovitve dejansko bistven pomen za sistematiko odločbe, ki jo je moral sprejeti ob koncu preizkusa, ki ga je moral opraviti v skladu z načeli, navedenimi v točkah od 34 do 42 zgoraj.
51 Ugotoviti pa je treba, da se je odbor za pritožbe v odgovor na trditve, ki jih je tožeča stranka navedla zoper presoje GEVES zlasti glede, prvič, datuma obiranja in preudarkov o indeksu zmanjšanja škroba ter, drugič, glede datuma zrelosti živila (glej točko 21 zgoraj), omejil, prvič, na ugotovitev, da so bila merila, ki se uporabijo, sicer nejasno opredeljena, vendar da so bila po njegovem mnenju „izvajana“, ter drugič, na navedbo, da je zaupal ugotovitvam strokovnjakov, ne da bi kakor koli pojasnil, zakaj naj tehnični argumenti in dokazi, zlasti izvedenska poročila, ki jih navaja tožeča stranka, ne bi bili upoštevni in jih je bilo zato treba zavrniti.
52 Iz izpodbijane odločbe tako ni jasno in nedvoumno razvidno razlogovanje odbora za pritožbe, ki ga je pripeljalo do tega, da se je oprl na pomanjkljive ugotovitve GEVES in da je zavrnil trditve, ki jih je navedla tožeča stranka.
53 Glede tega je poleg tega treba navesti, da v zvezi z referenčno sorto tabela, ki jo je GEVES pripravil za svoje poročilo o preizkušanju (glej točko 17 zgoraj), glede leta 2012 ne zajema nobene navedbe o indeksu zmanjšanja škroba – čeprav je celo CPVO priznal, da gre za odločilen element – ter o čvrstosti, kislosti in refraktometričnem indeksu.
54 Poleg tega CPVO, ki je bil glede tega zaslišan na obravnavi, ni podal nobenega pojasnila, ki bi omogočilo razumevanje neobstoja teh elementov.
55 Enako velja za natančen datum, ko je CPVO opravil preizkuse glede značilnosti sadja, ki je doseglo zrelost, za mutacije sorte Braeburn, saj ga ni v poročilu GEVES in glede njega CPVO na obravnavi ni uspel podati pojasnil Splošnemu sodišču.
56 Zato je treba ugotoviti, da je razlogovanje, ki je odbor za pritožbe pripeljalo do zavrnitve trditev, ki jih je navedla tožeča stranka, tako pomanjkljivo, da je treba ugotoviti, da obrazložitve sporne odločbe ni ali je vsaj nezadostna.
57 Tretjemu delu drugega tožbenega razloga in drugemu delu tretjega tožbenega razloga glede kršitve obveznosti obrazložitve, predpisane v členu 75 osnovne uredbe, je torej treba ugoditi in zato izpodbijano odločbo razveljaviti, ne da bi se bilo treba izreči o drugih delih, navedenih v utemeljitev drugega in tretjega tožbenega razloga, in o prvem tožbenem razlogu.
Stroški
58 V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker CPVO s svojimi predlogi v bistvenem ni uspel, se mu na predlog tožeče stranke naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (tretji senat)
razsodilo:
1. Odločba odbora za pritožbe pri Uradu Skupnosti za rastlinske sorte (CPVO) z dne 15. decembra 2015 (zadeva A 001/2015) v zvezi s prijavo za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti za rastlinsko sorto Braeburn 78 se razveljavi.
2. V preostalem se tožba zavrne.
3. CPVO se naloži plačilo stroškov.
Frimodt Nielsen | Kreuschitz | Półtorak |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 5. februarja 2019.
Podpisi