SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE
(tretji senat)
z dne 22. marca 2012
Zadeva F‑5/08 DEP
Markus Brune
proti
Evropski komisiji
„Postopek – Odmera stroškov – Resničnost priglašenih stroškov – Odvetniške nagrade – Tožeča stranka, ki opravlja odvetniški poklic“
Predmet: Predlog za odmero stroškov, ki se lahko povrnejo na podlagi člena 92 Poslovnika, s katerim M. Brune predlaga odmero stroškov v zadevi Brune proti Komisiji, F‑5/08, na podlagi člena 92(1) Poslovnika.
Odločitev: Znesek stroškov, ki se M. Bruneju povrnejo v zadevi Brune proti Komisiji, F‑5/08, se določi na 11.140,05 EUR.
Povzetek
1. Postopek – Stroški – Stroški, ki se lahko povrnejo – Resničnost stroškov, katerih povračilo se zahteva – Dokazno breme
(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 91(b))
2. Postopek – Stroški – Odmera – Dejavniki, ki jih je treba upoštevati
(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 91(b))
3. Postopek – Stroški – Odmera – Stroški, ki se lahko povrnejo – Potni stroški, ki jih je priglasil odvetnik za prihod na obravnavo
(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 91(b))
4. Postopek – Stroški – Stroški, ki se lahko povrnejo – Obračun časa, ki ga je odvetnik porabil pri prevozih za prihod na obravnavo
(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 91(b))
5. Postopek – Stroški – Odmera – Stroški, ki se lahko povrnejo – Stroški pisarne in telekomunikacij
(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 91(b))
6. Postopek – Stroški – Stroški, ki se lahko povrnejo – Stroški, nastali zaradi postopka za odmero stroškov – Ustavitev postopka
(Poslovnik Sodišča za uslužbence, členi 86, 91 in 92)
1. Če tožena institucija meni, da sta se tožeča stranka in njen odvetnik goljufivo dogovorila, da fiktivno določita znesek predlaganih stroškov, mora o svojem sumu obvestiti pristojne nacionalne stanovske organe, da bi lahko ob polnem poznavanju dejstev presodili skladnost takega ravnanja z upoštevnimi deontološkimi pravili. Res je, da mora tožeča stranka predložiti dokazila o resničnosti stroškov, katerih povračilo zahteva, vendar pa je mogoče iz tega, da je odvetnik vložil tožbo, sodeloval na obravnavi in predložil različna pisanja, sklepati, da je dejansko izvedel dejanja in storitve, potrebne za postopek pred Sodiščem za uslužbence. Zato ima tožeča stranka pravico Sodišču za uslužbence predlagati, naj določi znesek, do katerega se lahko stroški, katerih plačilo od nje zahteva njen odvetnik, izterjajo od stranke, ki ji je bilo naloženo plačilo stroškov.
(Glej točki 18 in 19.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: 16. maj 2007, Chatziioannidou proti Komisiji, F‑100/05 DEP, točka 19; 10. november 2009, X proti Parlamentu, F‑14/08 DEP, točka 21; 8. november 2011, U proti Parlamentu, F‑92/09 DEP, točki 37 in 38.
2. Sodišče Unije ni pristojno za odmero nagrad, ki jih morajo stranke plačati svojim odvetnikom, ampak samo za določitev zneska, do katerega se lahko odvetniške nagrade izterjajo od stranke, ki ji je bilo naloženo plačilo stroškov. Ker v pravu Unije ni tarifnih določb, mora sodišče znesek nagrad, ki se lahko povrnejo, presoditi na podlagi števila ur, ki bi jih odvetnik objektivno potreboval za obravnavo zadeve. Pri tem mora načeloma upoštevati predmet in naravo spora, njegovo pomembnost z vidika prava Unije in težavnost zadeve, obseg dela, ki so ga zaradi sodnega postopka morali opraviti zastopniki ali svetovalci, ter ekonomske interese, ki jih je spor pomenil za stranke. Tako je lahko urna postavka, ki se uporabi, postavka specializiranega odvetnika, če se spor po mnenju razumno poučene stranke nanaša na posebej zahtevna pravna vprašanja ali če je ta spor za to stranko posebej pomemben, zaradi česar je bilo upravičeno najetje specializiranega odvetnika. Vendar sodišču Unije ni treba upoštevati niti nacionalne tarife, ki določa nagrade odvetnikov, niti morebitnega dogovora, ki ga zadevna stranka v zvezi s tem sklene s svojimi zastopniki ali svetovalci.
(Glej točke 18 in od 21 do 23.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: zgoraj navedeni sklep Chatziioannidou proti Komisiji, točka 19; 1. julij 2009, Suvikas proti Svetu, F‑6/07 DEP, točka 18; zgoraj navedeni sklep U proti Parlamentu, točka 38.
3. Stroški odvetnika za pot od njegove pisarne do kraja obravnave Sodišča za uslužbence se lahko povrnejo. Ker je, kadar odvetnik uporablja svoj avtomobil, težko določiti stroške njegove poti, ker to pomeni upoštevanje porabe goriva in amortizacije vozila, se znesek potnih stroškov lahko določi na podlagi povprečne cene železniške vozovnice za prvi razred.
(Glej točko 35.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 8. julij 2004, De Nicola proti EIB, T‑7/98 DEP, T‑208/98 DEP in T‑109/99 DEP, točka 40;
Sodišče za uslužbence: zgoraj navedeni sklep Chatziioannidou proti Komisiji, točka 30.
4. Kar zadeva obračun ur, ki jih je odvetnik porabil za prevoz, ni neupravičeno, da odvetnik predlaga nadomestilo za čas, ki ga je porabil za prevoz, čeprav tako porabljenega časa za prihod na obravnavo ni mogoče zaračunati po tarifi ure dela.
(Glej točko 36.)
5. Stroški telekomunikacij, ki jih je priglasil odvetnik, se ne štejejo za previsoke, če njihov znesek, skupaj s stroški za delo v pisarni, ne presega 5 % nagrad, ki se lahko povrnejo.
(Glej točko 38.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 26. januar 2006, Camar proti Svetu in Komisiji, T‑79/96 DEP in T‑260/97 DEP, točka 71;
Sodišče za uslužbence: zgoraj navedeni sklep Suvikas proti Svetu, točka 41.
6. Čeprav člen 92 Poslovnika Sodišča za uslužbence v zvezi s sporom glede stroškov v nasprotju s členom 86 navedenega poslovnika, ki se nanaša na sodbe ali sklepe, s katerimi se postopek konča, ne določa, da se o stroških postopka za odmero odloči v sklepu o odmeri stroškov, je treba ugotoviti, da če bi Sodišče za uslužbence v okviru tožbe, vložene na podlagi člena 92 Poslovnika, zaradi spora glede stroškov v postopku v glavni stvari odločilo o stroških, ki so predmet spora, in ločeno o novih stroških, priglašenih v okviru tožbe zaradi spora o stroških, bi mu bil lahko pozneje v odločanje predložen nov spor glede novih stroškov.
V zvezi s tem mora Sodišče za uslužbence pri določanju stroškov, ki se lahko povrnejo, upoštevati vse okoliščine zadeve do sprejetja sklepa o odmeri stroškov. Tako lahko Sodišče za uslužbence določi znesek stroškov, ki so bili povezani s postopkom o stroških in ki so bili nujni v smislu člena 91 Poslovnika, da bi se izognilo temu, da bi mu bil pozneje v odločanje znova predložen nov spor glede novih stroškov.
(Glej točki 40 in 41.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: 27. september 2011, De Nicola proti EIB, F‑55/08 DEP, točki 51 in 52; zgoraj navedeni sklep U proti Parlamentu, točki 63 in 64.