Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sofiyski rayonen sad (Bolgarija) 8. maja 2019 – „BOSOLAR“ EOOD/„CHEZ ELEKTRO BULGARIA“ AD
(Zadeva C-366/19)
Jezik postopka: bolgarščina
Predložitveno sodišče
Sofiyski rayonen sad
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: „BOSOLAR“ EOOD
Tožena stranka: „CHEZ ELEKTRO BULGARIA“ AD
Vprašanja za predhodno odločanje
Ali je treba člen 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki ureja svobodo gospodarske pobude v pravnem redu Unije, razlagati tako, da nasprotuje nacionalni določbi, kakršna je tista v členu 18 v Prehodni i zaklyuchitelni razporedbi na Zakona za izmenenie i dopalnenie na zakona za energetikata (prehodne in končne določbe zakona o spremembi in dopolnitvi energetskega zakona, Bolgarija; v nadaljevanju: prehodne in končne določbe ZIDZE), v skladu s katero se kljub sklenjeni pogodbi in obstoječemu pogodbenemu razmerju, za kateri se uporabljajo posebne določbe veljavnega prava, z zakonskim aktom spreminja eden bistvenih elementov pogodbe (cena) v korist ene pogodbene stranke?
Ali je treba načelo pravne varnosti razlagati tako, da nasprotuje novi ureditvi pravnih razmerij, ki so že nastala na podlagi posebnih določb med zasebniki ali med državo in zasebniki, če ta nova ureditev negativno vpliva na legitimna pričakovanja zasebnikov in na njihove že pridobljene pravice?
Ali je treba načelo varstva legitimnih pričakovanj kot temeljno načelo prava Unije ob upoštevanju sodbe Sodišča z dne 10. septembra 2009, Plantanol (C-201/08, EU:C:2009:539), razlagati tako, da v skladu s tem država članica veljavne pravne ureditve glede proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, če ni v zadostni meri zagotovljena predvidljivost, ne sme spremeniti, s tem ko zakonsko določene ukrepe za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, ki so povezani z dolgoročnimi pogodbami o nakupu električne energije, predčasno ukine v nasprotju s pogoji, pod katerimi so zasebniki investirali v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in sklenili dolgoročne pogodbe o nakupu električne energije z državno reguliranimi podjetji za oskrbo z električno energijo?
Ali je treba člena 3 in 4 Direktive 2009/28/ES1 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov ob upoštevanju uvodnih izjav 8 in 14 te direktive razlagati tako, da države članice zavezujeta, da z nacionalnimi ukrepi za prenos te direktive zagotovijo pravno varnost za investitorje na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, vključno sončne energije?
Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen: Ali je v skladu s členoma 3 in 4 v povezavi z uvodnima izjavama 8 in 14 Direktive 2009/28 dopustna nacionalna določba, kakršna je tista v členu 18 v prehodnih in končnih določbah ZIDZE, ki bistveno spreminja preferencialne pogoje za nakup električne energije iz obnovljivih virov tudi za že sklenjene dolgoročne pogodbe o nakupu električne energije iz takih virov glede na prvotno sprejete nacionalne ukrepe za prenos zadevne direktive?
Kako je treba za namene uporabe prava Unije na nacionalni ravni razlagati pojem „država članica“? Ali ta pojem ob upoštevanju sodbe Sodišča z dne 12. julija 1990, Foster in drugi (C-188/89, EU:C:1990:313), in poznejših sodb Sodišča v okviru te usmeritve sodne prakse obsega tudi izvajalca storitve v splošnem gospodarskem interesu (oskrba z električno energijo), kakršen je toženo podjetje v obravnavanem postopku pred sodiščem, na katerega je ob upoštevanju zakonsko določenih pogojev preneseno opravljanje te storitve na podlagi akta državnega organa in pod nadzorom tega organa?
____________
1 Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL 2009, L 140, str. 16).