SODBA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 19. aprila 2018(*)
„Predhodno odločanje – Samozaposleni trgovski zastopniki – Direktiva 86/653/EGS – Pravica trgovskega zastopnika do nadomestila ali odškodnine po prenehanju veljavnosti pogodbe o trgovskem zastopanju – Člen 17 – Izključitev pravice do nadomestila v primeru naročiteljeve odpovedi pogodbe v poskusnem obdobju, določenem v pogodbi“
V zadevi C‑645/16,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Cour de cassation (kasacijsko sodišče, Francija) z odločbo z dne 6. decembra 2016, ki je na Sodišče prispela 15. decembra 2016, v postopku
Conseils et mise en relations (CMR) SARL
proti
Demeures terre et tradition SARL,
SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi T. von Danwitz, predsednik senata, C. Vajda, E. Juhász, sodnika, K. Jürimäe (poročevalka), sodnica, in C. Lycourgos, sodnik,
generalni pravobranilec: M. Szpunar,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Demeures terre in tradition SARL F. Molinié, odvetnik,
– za francosko vlado D. Colas in R. Coesme, agenta,
– za nemško vlado T. Henze in M. Hellmann, agenta,
– za Evropsko komisijo J. Hottiaux in H. Tserepa‑Lacombe, agentki,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 25. oktobra 2017
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 17 Direktive Sveta 86/653/EGS z dne 18. decembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic o samozaposlenih trgovskih zastopnikih (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 177).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbama Conseils et mise en relations (CMR) SARL in Demeures terre et tradition SARL (v nadaljevanju: DTT) v zvezi z zahtevkom družbe CMR za plačilo, prvič, nadomestila za škodo, nastalo zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o trgovskem zastopanju, ki jo je sklenila z družbo DTT, in drugič, odškodnine, ki bi jo lahko zahtevala zaradi nepoštene prekinitve te pogodbe.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V drugi in tretji uvodni izjavi Direktive 86/653 je navedeno:
„ker razlike v nacionalnih zakonodajah glede trgovskega zastopanja občutno vplivajo na pogoje konkurence in na opravljanje poklica znotraj [Evropske unije] ter škodujejo stopnji varnosti trgovskih zastopnikov v njihovih odnosih z naročiteljem, pa tudi varnosti pri sklepanju trgovskih poslov; ker te razlike otežujejo sklepanje in izvajanje pogodb o trgovskem zastopanju med naročiteljem in trgovskim zastopnikom, ki imata sedež v različnih državah članicah;
ker mora blagovna menjava med državami članicami potekati pod pogoji, ki ustrezajo tistim v notranjem trgu, in to zahteva približevanje pravnih sistemov držav članic v takšnem obsegu, ki zagotavlja dobro delovanje skupnega trga; ker celo enotne kolizijske norme na področju trgovskega zastopanja ne odpravljajo zgoraj navedenih pomanjkljivosti in zato ne dovoljujejo opustitve predlaganega usklajevanja“.
4 Člen 1 te direktive določa:
„1. Usklajevalni ukrepi, ki jih predpisuje ta direktiva, se nanašajo na zakone in druge predpise držav članic, ki urejajo pravna razmerja med trgovskimi zastopniki in njihovimi naročitelji.
2. V skladu s to direktivo je ‚trgovski zastopnik‘ tisti, ki ima kot samozaposleni posrednik trajno pooblastilo za posredovanje pri prodaji ali nakupu izdelkov za drugo osebo, v nadaljevanju ‚naročitelj‘, ali za posredovanje in sklepanje poslov v imenu naročitelja in za njegov račun.“
[…]“
5 Člen 17, od (1) do (3), navedene direktive določa:
„1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi trgovskemu zastopniku po prenehanju veljavnosti pogodbe o trgovskem zastopanju zagotovijo nadomestilo v skladu z odstavkom 2 ali odškodnino v skladu z odstavkom 3.
2. (a) Trgovski zastopnik ima pravico do nadomestila, če in kolikor:
– je naročitelju priskrbel nove stranke ali razširil poslovne stike z obstoječimi strankami in naročitelj še uživa velike prednosti v poslih s temi strankami
in
– je plačilo tega nadomestila ob upoštevanju vseh okoliščin ustrezno, predvsem glede provizije, za katero je trgovski zastopnik prikrajšan in ki izhaja iz poslov s temi strankami. […]
(b) znesek nadomestila ne more presegati višine, ki ustreza letnemu nadomestilu, izračunanemu na podlagi letnega povprečja plačil, ki jih je trgovski zastopnik prejemal zadnjih pet let, in če se pogodba sklene za manj kakor pet let, se nadomestilo izračuna glede na povprečje tega obdobja;
(c) odobritev tega nadomestila trgovskemu zastopniku ne preprečuje uveljavljanja odškodnine.
3. Trgovski zastopnik ima pravico do odškodnine za nastalo škodo zaradi prenehanja pogodbenega razmerja z naročiteljem.
Ta odškodnina se nanaša na prenehanje pogodbenega razmerja in vključuje okoliščine:
– ki trgovskemu zastopniku onemogočajo prejemanje provizije, do katere bi bil pri normalnem izvajanju pogodbe upravičen, in naročitelju zagotavljajo pomembne prednosti, povezane z dejavnostjo trgovskega zastopnika,
– [in/ali] ki trgovskemu zastopniku niso omogočili amortizacije stroškov in izdatkov, povzročenih z izvajanjem pogodbe na priporočilo naročitelja.“
6 Člen 18 te direktive določa:
„Nadomestila ali odškodnine iz člena 17 ni mogoče zahtevati:
(a) če je pogodbo razdrl naročitelj zaradi kršitev, ki jih gre pripisati trgovskemu zastopniku in ki bi v skladu z nacionalno zakonodajo upravičevala odpoved pogodbe brez odpovednega roka;
(b) če je pogodbo razdrl trgovski zastopnik, razen če to odpoved upravičujejo okoliščine, ki jih gre pripisati naročitelju, ali jo upravičuje starost, slabost ali bolezen trgovskega zastopnika, zaradi česar od njega ni mogoče zahtevati nadaljnjega izvajanja dejavnosti;
(c) če trgovski zastopnik na podlagi dogovora z naročiteljem prenese v pogodbi o trgovskem zastopanju predvidene pravice in obveznosti na tretjega.“
7 Člen 19 Direktive 86/653 določa:
„Pogodbene stranke pred potekom pogodbe ne morejo odstopati od določb členov 17 in 18 na škodo trgovskega zastopnika.“
Francosko pravo
8 Člen L. 134‑12 Code de commerce (trgovinski zakonik) določa:
„V primeru prenehanja pogodbenega razmerja z naročiteljem ima trgovski zastopnik pravico do odškodnine za nastalo škodo.
Trgovski zastopnik izgubi pravico do odškodnine, če v enem letu od prenehanja veljavnosti pogodbe ne obvesti naročitelja, da namerava uveljavljati svoje pravice.
Pravico do odškodnine imajo tudi pravni nasledniki trgovskega zastopnika, če pogodba preneha veljati zaradi zastopnikove smrti.“
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
9 Družba DTT je 2. decembra 2011 z družbo CMR sklenila pogodbo o trgovskem zastopanju, ki se je nanašala na prodajo stanovanjskih hiš. Na podlagi te pogodbe je bila družba DTT naročitelj, družba CMR pa zastopnik. Navedena pogodba je določala poskusno obdobje 12 mesecev, ob koncu katerega bi se štela za pogodbo za nedoločen čas, z možnostjo za vsako stranko, da v tem obdobju odpove pogodbo, in sicer prvi mesec z odpovednim rokom 15 dni, nato pa z odpovednim rokom enega meseca. V pogodbi o trgovskem zastopanju je bil določen cilj 25 prodaj na leto.
10 Družba DTT je z dopisom z dne 12. junija 2012 družbo CMR obvestila o odločitvi, da zadevno pogodbo po izteku enomesečnega pogodbenega odpovednega roka odpove. Ta odločitev je bila utemeljena z neizpolnitvijo cilja, zastavljenega z navedeno pogodbo, saj je družba CMR v petih mesecih opravila le eno prodajo.
11 Družba CMR je 20. marca 2013 pri Tribunal de commerce d’Orléans (sodišče za gospodarske zadeve v Orléansu, Francija) proti družbi DTT vložila zahtevek za plačilo nadomestila za škodo, nastalo zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o trgovskem zastopanju, ter za plačilo odškodnine zaradi nepoštene prekinitve pogodbe. Navedeno sodišče je s sodbo z dne 30. januarja 2014 predlogom družbe CMR delno ugodilo.
12 Družba DTT se je 14. februarja 2014 zoper to sodbo pritožila. Cour d’appel d’Orléans (višje sodišče v Orléansu, Francija) je s sodbo z dne 18. decembra 2014 delno razveljavilo sodbo Tribunal de commerce d’Orléans (sodišče za gospodarske zadeve v Orléansu). Natančneje, to sodišče je ugotovilo, da obveznost plačila nadomestila iz člena L. 134‑12 trgovinskega zakonika ne nastane, če je pogodba o trgovskem zastopanju razdrta v poskusnem obdobju. Prav tako je menilo, da odpoved pogodbe, sklenjene med družbama DTT in CMR, ni bila nepoštena, saj je bila v petih mesecih opravljena le ena prodaja, medtem ko je bil s pogodbo določen cilj 25 prodaj na leto.
13 Družba CMR se je zoper to sodbo pritožila pri Cour de cassation (kasacijsko sodišče, Francija), ki je navedlo, prvič, da je Cour d’appel d’Orléans (višje sodišče v Orléansu) v sodbi uporabilo ustaljeno sodno prakso oddelka za trgovinske, finančne in gospodarske zadeve Cour de cassation (kasacijsko sodišče), v skladu s katero obstaja izjema od pravice do nadomestila, če je bila pogodba o trgovskem zastopanju razdrta v poskusnem obdobju. Drugič, poudarilo je, da Direktiva 86/653 ne vsebuje napotila na morebitno poskusno obdobje, zato bi lahko stranki pogodbe o trgovskem zastopanju določili tako obdobje, ne da bi s tem kršili pravo Unije. Tretjič, s sklicevanjem na sodno prakso Sodišča je opozorilo, da je namen te direktive zavarovati trgovskega zastopnika v odnosu do naročitelja, zato je treba člen 17(2) navedene direktive razlagati tako, da pripomore k temu varstvu.
14 V teh okoliščinah je Cour de cassation (kasacijsko sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali se člen 17 Direktive [86/653] uporablja, kadar pogodba o trgovskem zastopanju preneha v poskusnem obdobju, določenem v njej?“
Vprašanje za predhodno odločanje
15 Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 17 Direktive 86/653 razlagati tako, da se ureditvi nadomestila in odškodnine, ki ju ta člen v odstavku 2 oziroma odstavku 3 določa v primeru prenehanja veljavnosti pogodbe o trgovskem zastopanju, uporabita, kadar do tega prenehanja pride v poskusnem obdobju, določenem v tej pogodbi.
16 Uvodoma je treba preučiti vprašanje, ali Direktiva 86/653 nasprotuje temu, da se v pogodbi o trgovskem zastopanju določi poskusno obdobje.
17 Kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 34 sklepnih predlogov, v tej direktivi ni nikjer omenjen pojem „poskusno obdobje“. Ker nobena določba navedene direktive ne ureja določitve poskusnega obdobja, je treba šteti, da takšne določitve – ki spada na področje uporabe pogodbene svobode strank pogodbe o trgovskem zastopanju – navedena direktiva ne prepoveduje.
18 V obravnavani zadevi iz predložitvene odločbe izhaja, da je oddelek za trgovinske, finančne in gospodarske zadeve Cour de cassation (kasacijsko sodišče) presodil, da trgovski zastopnik ni upravičen do nadomestila, če je do prekinitve pogodbe o trgovskem zastopanju prišlo v poskusnem obdobju.
19 Glede tega je treba spomniti, da je direktiva na podlagi člena 288, tretji odstavek, PDEU „za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar prepušča nacionalnim organom izbiro oblike in metod“.
20 Kot je generalni pravobranilec prav tako poudaril v točki 34 sklepnih predlogov, čeprav Direktiva 86/653 ne nasprotuje temu, da se v pogodbi o trgovskem zastopanju določi poskusno obdobje, pa pravnih učinkov, ki lahko vplivajo na polni učinek te direktive, v nacionalnem pravu ni mogoče prepustiti takšnemu poskusnemu obdobju.
21 Ob upoštevanju teh zgornjih preudarkov je treba preučiti, ali je določitev poskusnega obdobja v pogodbi o trgovskem zastopanju ovira temu, da se ureditvi nadomestila in odškodnine, ki ju določa člen 17 Direktive 86/653 v odstavku 2 oziroma odstavku 3, uporabita v primeru prenehanja veljavnosti te pogodbe v poskusnem obdobju.
22 V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba pri določitvi področja uporabe določbe prava Unije – v obravnavani zadevi člena 17 Direktive 86/653 – upoštevati hkrati njeno besedilo, njen kontekst in njene cilje (sodba z dne 16. aprila 2015, Angerer, C‑477/13, EU:C:2015:239, točka 26 in navedena sodna praksa).
23 Glede besedila člena 17 Direktive 86/653 je treba poudariti, prvič, da na podlagi njegovega odstavka 1 države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi trgovskemu zastopniku po „prenehanju veljavnosti pogodbe o trgovskem zastopanju“ zagotovijo nadomestilo ali odškodnino za nastalo škodo. Podobno člen 17(3) te direktive določa, da ima trgovski zastopnik pravico do odškodnine za nastalo škodo zaradi „prenehanja pogodbenega razmerja z naročiteljem“. Tako je pravica trgovskega zastopnika do nadomestila ali odškodnine pogojena s prenehanjem njegovega pogodbenega razmerja z naročiteljem.
24 Čeprav je namen določitve poskusnega obdobja – kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 38 sklepnih predlogov – poenostaviti odpoved pogodbe o trgovskem zastopanju, pa kljub temu odpoved takšne pogodbe v poskusnem obdobju, določenem s to pogodbo, pomeni „prenehanje veljavnosti pogodbe o trgovskem zastopanju“ oziroma „prenehanje pogodbenega razmerja z naročiteljem“ v smislu člena 17(1) in (3) Direktive 86/653.
25 V zvezi s tem je treba pojasniti, da iz stališč, predloženih Sodišču, izhaja, da sodna praksa Cour de cassation (kasacijsko sodišče) – navedena v točki 18 te sodbe in na podlagi katere trgovski zastopnik ni upravičen do nadomestila, če je do prekinitve pogodbe o trgovskem zastopanju prišlo v poskusnem obdobju – temelji na preudarku, da v tem obdobju pogodba o trgovskem zastopanju še ni dokončno sklenjena.
26 V Direktivi 86/653 ni nobene podlage za takšno razlago. Nasprotno, kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 39 sklepnih predlogov, razmerje med trgovskim zastopnikom in naročiteljem v smislu člena 1 Direktive 86/653 obstaja od trenutka, ko je bila sklenjena pogodba, katere namen je bodisi prodaja ali nakup izdelkov bodisi posredovanje in sklepanje teh poslov za račun naročitelja, ne glede na to, ali je v tej pogodbi določeno poskusno obdobje. Iz tega izhaja, da se določbe te direktive uporabijo, takoj ko je takšna pogodba sklenjena med naročiteljem in trgovskim zastopnikom, pa čeprav bi ta pogodba določala poskusno obdobje.
27 Drugič, iz člena 17(2)(a) Direktive 86/653 izhaja, da ima zastopnik pravico do nadomestila, če je naročitelju priskrbel nove stranke ali razširil poslovne stike z obstoječimi strankami in naročitelj še uživa velike prednosti v poslih s temi strankami. Poleg tega je na podlagi člena 17(2)(b) te direktive znesek tega nadomestila odvisen od storilnosti trgovskega zastopnika v času trajanja pogodbe. Prav tako iz besedila člena 17(3) navedene direktive izhaja, da ima trgovski zastopnik pravico do odškodnine za nastalo škodo zaradi prenehanja pogodbenega razmerja, in sicer v okoliščinah, ki temu zastopniku onemogočajo prejemanje provizije, do katere bi bil pri izvajanju pogodbe upravičen, in naročitelju zagotavljajo pomembne prednosti, povezane z dejavnostjo tega zastopnika, in/ali okoliščinah, ki trgovskemu zastopniku niso omogočile amortizacije stroškov in izdatkov, povzročenih z izvajanjem pogodbe na priporočilo naročitelja.
28 Zato iz člena 17(2) in (3) Direktive 86/653 izhaja – kot je generalni pravobranilec poudaril v točkah 26 in 50 sklepnih predlogov – da namen ureditev nadomestila in odškodnine, ki ju ta člen določa, ni sankcionirati razdrtje pogodbe, temveč trgovskemu zastopniku zagotoviti povračilo škode za pretekle storitve, ki naročitelju še zagotavljajo prednosti tudi po prenehanju pogodbenih odnosov, ali za stroške in izdatke, ki jih je priglasil za te storitve. Zato temu agentu ni mogoče odreči nadomestila ali odškodnine zgolj zato, ker je do prenehanja pogodbe o trgovskem zastopanju prišlo v poskusnem obdobju, če so pri tem izpolnjeni pogoji iz tega člena 17(2) in (3).
29 Zato iz besedila navedenega člena izhaja, da pravica do nadomestila in odškodnine zaradi nastale škode obstaja tudi, kadar do prenehanja pogodbenega razmerja med naročiteljem in trgovskim zastopnikom pride v poskusnem obdobju.
30 Zgornje preudarke potrjujeta analiza sobesedila, v katero je umeščen člen 17 Direktive 86/653, ter cilj te direktive.
31 Prvič, glede sobesedila člena 17 navedene direktive je treba po eni strani poudariti, da člen 18 te direktive taksativno našteva primere, v katerih nadomestila ali odškodnine ni mogoče zahtevati. Prekinitev poskusnega obdobja tam ni omenjena. Poleg tega, ker je navedeni člen 18 izjema od pravice do nadomestila in odškodnine, ga je treba razlagati ozko. Zato navedenega člena ni mogoče razlagati tako, da bi razlaga pripeljala do tega, da bi se dodal razlog za izključitev pravice do nadomestila ali odškodnine, ki v tem členu ni izrecno določen (glej v tem smislu sodbo z dne 28. oktobra 2010, Volvo Car Germany, C‑203/09, EU:C:2010:647, točka 42). Če pa bi se štelo, da nobenega nadomestila ali odškodnine ni mogoče zahtevati, kadar je do prekinitve pogodbenih odnosov prišlo v poskusnem obdobju, bi se s tem pravzaprav priznal razlog za izključitev, ki v členu 18 navedene direktive ni določen.
32 Člen 19 Direktive 86/653 strankam po drugi strani prepoveduje, da bi pred potekom pogodbe odstopile od členov 17 in 18 te direktive na škodo trgovskega zastopnika. Kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 48 sklepnih predlogov, takšno odstopanje na škodo tega zastopnika pomeni dejstvo, da se šteje, da določitev poskusnega obdobja v pogodbi o trgovskem zastopanju pomeni, da pravice do nadomestila in odškodnine, določene v členu 17 te direktive, ni mogoče zahtevati. Ne glede na storilnost bi namreč trgovski zastopnik bil v položaju, v katerem bi njegova upravičenost do povračila škode bila odvisna zgolj od tega, ali je v pogodbi o trgovskem zastopanju poskusno obdobje določeno ali ne.
33 Drugič, glede cilja Direktive 86/653 je treba opozoriti, da iz njene druge in tretje uvodne izjave izhaja, da je namen te direktive zlasti varstvo trgovskega zastopnika v njegovem razmerju z naročiteljem (sodba z dne 17. maja 2017, ERGO Poist’ovňa, C‑48/16, EU:C:2017:377, točka 41).
34 V zvezi s tem je Sodišče presodilo, da sta odločilnega pomena člena 17 in 18 navedene direktive, saj opredeljujeta raven varstva, za katero je zakonodajalec Unije štel, da jo je razumno priznati trgovskim zastopnikom v okviru ustanovitve enotnega trga (sodba z dne 17. oktobra 2013, Unamar, C‑184/12, EU:C:2013:663, točka 39). Poleg tega iz sodne prakse Sodišča izhaja, da je cilj členov od 17 do 19 te direktive varstvo trgovskega zastopnika po prenehanju veljavnosti pogodbe o trgovskem zastopanju. Ureditev, ki jo za to uvaja Direktiva 86/653, je obvezna (sodbi z dne 9. novembra 2000, Ingmar, C‑381/98, EU:C:2000:605, točka 21, in z dne 23. marca 2006, Honyvem Informazioni Commerciali, C‑465/04, EU:C:2006:199, točka 22).
35 Sodišče je tudi pojasnilo, da je treba glede na cilj Direktive 86/653 izključiti vsako takšno razlago člena 17 te direktive, ki bi lahko škodovala trgovskemu zastopniku (glej v tem smislu sodbo z dne 26. marca 2009, Semen, C‑348/07, EU:C:2009:195, točka 21).
36 Razlaga, da ni mogoče zahtevati nobenega nadomestila ali odškodnine, kadar do prekinitve pogodbe o trgovskem zastopanju pride v poskusnem obdobju, pa ni združljiva z obvezno naravo ureditve, ki jo vzpostavlja člen 17 Direktive 86/653. Takšna razlaga – ki bi povzročila, da je dodelitev povračila škode odvisna od tega, ali je poskusno obdobje v pogodbi o trgovskem zastopanju določeno ali ne, in to neodvisno od storilnosti trgovskega zastopnika ali stroškov in izdatkov, ki jih je priglasil, ter v nasprotju z določbami tega člena – iz istih razlogov, kot so navedeni v točki 32 te sodbe, pomeni razlago na škodo trgovskega zastopnika, ki mu je možnost vsakršnega povračila škode odvzeta zgolj zato, ker zanj zavezujoča pogodba vsebuje poskusno obdobje.
37 Zato je treba presoditi, da bi bila takšna razlaga člena 17 Direktive 86/653, da ni mogoče zahtevati nobenega nadomestila ali odškodnine, kadar do prekinitve pogodbe o trgovskem zastopanju pride v poskusnem obdobju, v nasprotju s ciljem te direktive.
38 Glede na zgornje preudarke je treba na zastavljeno vprašanje odgovoriti tako, da je člen 17 Direktive 86/653 treba razlagati tako, da se ureditvi nadomestila in odškodnine, ki ju ta člen v odstavku 2 oziroma odstavku 3 določa v primeru prenehanja veljavnosti pogodbe o trgovskem zastopanju, uporabita, kadar do tega prenehanja pride v poskusnem obdobju, določenem v tej pogodbi.
Stroški
39 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:
Člen 17 Direktive Sveta 86/653/EGS z dne 18. decembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic o samozaposlenih trgovskih zastopnikih je treba razlagati tako, da se ureditvi nadomestila in odškodnine, ki ju ta člen v odstavku 2 oziroma odstavku 3 določa v primeru prenehanja veljavnosti pogodbe o trgovskem zastopanju, uporabita, kadar do tega prenehanja pride v poskusnem obdobju, določenem v tej pogodbi.
Podpisi