Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Giudice di pace di L’Aquila (Italija) 1. oktobra 2018 – Gabriele Di Girolamo/Ministero della Giustizia

(Zadeva C-618/18)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Giudice di pace di L’Aquila

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Gabriele Di Girolamo

Tožena stranka: Ministero della Giustizia

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba splošna načela veljavnega prava Evropske unije, in sicer načela primarnosti prava Unije, pravne varnosti, varstva zaupanja v pravo, enakosti pravnih sredstev, učinkovitega sodnega varstva, pravice do neodvisnega sodišča in, splošneje, pravice do poštenega sojenja iz člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, v povezavi s členom 267 Pogodbe o delovanje Evropske unije, glede na sodno prakso Sodišča Evropske unije s področja odgovornosti italijanske države za hudo kršitev prava Skupnosti s strani sodišča, ki odloča na zadnji stopnji, v sodbah [z dne 30. septembra 2003, Köbler, C-224/01, EU:C:2003:513; z dne 13. junija 2006, Traghetti del Mediterraneo, C-173/03, EU:C:2006:391, in z dne 24. novembra 2011, Komisija proti Italiji, C-379/10, EU:C:2011:775], razlagati tako, da navedene določbe in navedena sodna praksa Sodišča nasprotujejo temu, da bi država članica zato, da bi koristila sebi in svojim javnim upravnim organom, kakor v obravnavani zadevi, sprejela predpise, kakršni so legge n. 18/2015 (zakon št. 18/2015), ki je bil sprejet z izrecnim namenom izvajati navedene odločitve Sodišča EU, vendar s ciljem izničiti njihove učinke in pogojevati notranjo zakonodajo, ki v novem besedilu člena 2(3) in (3a) legge 13 aprile 1988, n. 117 (zakon št. 117 z dne 13. aprila 1988) o civilni odgovornosti sodnikov vzpostavlja pojem odgovornosti „v primeru hude kršitve zakonov in prava Evropske unije“, ki je bila storjena namerno ali zaradi malomarnosti? Navedena nacionalna zakonodaja postavlja nacionalno sodišče pred izbiro – ki v vsakem primeru ustvarja civilno in disciplinsko odgovornost države v zadevah, v katerih je udeležena javna uprava – kakršna je ta v obravnavani zadevi, in sicer, ali kršiti nacionalno zakonodajo tako, da se je ne uporabi in se uporabi pravo Evropske Unije, kot ga je razložilo Sodišče, ali kršiti pravo Evropske unije in uporabiti nacionalne predpise, ki preprečujejo priznanje učinkovitega varstva in so v nasprotju s členom 1(3) in členom 7 Direktive 2003/88, z določbama 2 in 4 okvirnega sporazuma o delu za določen čas, ki je bil prevzet iz Direktive 1999/70, in členom 31(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v razlagi sodne prakse Sodišča v sodbah [z dne 1. marca 2012, O’Brien, C-393/10, EU:C:2012:110, in z dne 29. novembra 2017, King, C-214/16, EU:C:2017:914].

Samo v primeru pritrdilnega odgovora na vprašanje pod 1. in ob upoštevanju stališča, ki ga je zavzelo italijansko Corte costituzionale (ustavno sodišče) [v sodbi] št. 269/2017 z dne 14. decembra 2017 po sodbi [Sodišča z dne 5. decembra 2010, M.A.S. in M.B., C-42/17, EU:C:2017:936], ob upoštevanju člena 31(2) in člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 267 PDEU in člena 4 PEU, ali se lahko odločitev, ki bi jo sprejelo Sodišče v obravnavanem postopku predhodnega odločanja ob ugotovitvi navzkrižja med pravom Evropske unije ter členom 2(3) in (3a) zakona št. 117 z dne 13. aprila 1988, v okviru postopka v glavni stvari, v katerem je nasprotna stranka javna uprava, lahko enači s predpisom prava Evropske unije, ki je neposredno veljaven in ga nacionalno sodišče neposredno uporablja ter omogoča prenehanje uporabe sporne notranje določbe?

Samo v primeru pritrdilnega odgovora na vprašanje pod 1., ali se lahko redni sodnik ali „togato“ (sodnik, zaposlen za nedoločen čas) šteje za delavca, zaposlenega za nedoločen čas, primerljivega z delavcem, zaposlenim za določen čas kot mirovni sodnik, če imata enako delovno dobo, za uporabo določbe 4 okvirnega sporazuma o delu za določen čas iz Direktive 1999/701 , če opravljata enake pravosodne funkcije, medtem ko se izbirni postopki za opravljanje funkcij razlikujejo med rednimi sodniki (po kvalifikacijah in izpitih za zaposlitev za nedoločen čas, z zajamčeno pravico do zaposlitve za nedoločen čas, razen v redkih primerih zelo hudih kršitev obveznosti, ki jih ima po uradni dolžnosti) in mirovnimi sodniki (po kvalifikacijah z zaposlitvijo za določen čas, ki se lahko podaljšuje po pozitivnem rednem ocenjevanju, ki ga izvaja Consiglio superiore della magistratura (višji sodni svet), in z možnostjo odpoklica v primeru negativne ocene sodnika, zaposlenega za določen čas)?

____________

1 Direktiva Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 368).