SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(tretji senat)

z dne 14. novembra 2012

Zadeva F‑120/11

Mario Paulo da Silva Tenreiro

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradniki – Imenovanje – Delovno mesto direktorja – Zavrnitev prijave tožeče stranke – Obvestilo o prostem delovnem mestu – Obvestilo predizbirne komisije – Očitna napaka pri presoji“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se na podlagi njenega člena 106a uporablja za Pogodbo ESAE, s katero M. P. da Silva Tenreiro predlaga razglasitev ničnosti odločbe Komisije, s katero je bila zavrnjena njegova prijava na delovno mesto direktorja direktorata A za civilno pravosodje generalnega direktorata za pravosodje, in odločbe o imenovanju Y na to delovno mesto.

Odločitev: Tožba se zavrne. Tožeča stranka nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Komisija.

Povzetek

1.     Uradniki – Obvestilo o prostem delovnem mestu – Določitev minimalnih kvalifikacij, ki se zahtevajo za prosto delovno mesto – Diskrecijska pravica uprave – Meje – Očitna napaka pri presoji pri pripravi obvestila – Dokazno breme

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 29)

2.     Uradniki – Prosto delovno mesto – Zapolnitev z napredovanjem ali premestitvijo – Primerjalna ocena uspešnosti kandidatov – Delovno mesto direktorja – Vodstvena sposobnost – Pogoj, ki ga je mogoče izpolniti z izkušnjami, pridobljenimi zunaj področja delovanja direktorata

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 29(1)(a) in 45(1))

3.     Uradniki – Obvestilo o prostem delovnem mestu – Pregled kandidatur na podlagi postavljenih pogojev – Diskrecijska pravica uprave – Meje – Spoštovanje pogojev, postavljenih v obvestilu o prostem delovnem mestu – Sodni nadzor – Meje

4.     Uradniki – Prosto delovno mesto – Zapolnitev z napredovanjem ali premestitvijo – Primerjalna ocena uspešnosti kandidatov – Razlikovanje med postopkom za zapolnitev delovnega mesta in postopkom napredovanja – Obveznost, da se upoštevajo le ocenjevalna poročila – Neobstoj

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 29(1)(a) in 45)

1.      Organ, pristojen za imenovanja, ima široko diskrecijsko pravico pri določitvi sposobnosti, ki se zahtevajo za prosta delovna mesta, in samo očitna napaka pri presoji pri opredelitvi minimalnih pogojev, ki se zahtevajo za to, lahko povzroči nezakonitost obvestila o prostem delovnem mestu in imenovanja, ki temu sledi.

Zato morajo dokazi, ki jih mora predložiti tožeča stranka, zadostovati za to, da se z njimi podvomi o ustreznosti zahtevanih pogojev, kot so bili navedeni v obvestilu o prostem delovnem mestu, z vidika interesa službe. Z drugimi besedami in splošneje, tožbeni razlog, ki se nanaša na očitno napako pri presoji, je treba zavrniti, če je mogoče izpodbijano izbiro kljub elementom, ki jih predloži tožeča stranka, še vedno priznati za veljavno.

(Glej točki 26 in 27.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 11. julij 2007, Konidaris proti Komisiji, T‑93/03, točka 72;

Sodišče za uslužbence: 29. september 2011, da Silva Tenreiro proti Komisiji, F‑72/10, predmet pritožbe, ki poteka pred Splošnim sodiščem Evropske unije, zadeva T‑634/11 P, točka 61; 29. september 2011, AJ proti Komisiji, F‑80/10, točka 35 in navedena sodna praksa.

2.      V okviru primerjalne ocene uspešnosti kandidatov za prosto delovno mesto je mogoče dopustiti, da ima direktor izobrazbo ali izkušnje, ki ne spadajo izključno na področje delovanja direktorata, ki ga bo vodil, če je zadevno specifično znanje na voljo znotraj direktorata na ravni vodij enot in njihovih sodelavcev ter je poleg tega večji poudarek na splošnih sposobnostih za vodenje, analizo in presojo na visoki ravni.

(Glej točko 28.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 3. marec 1993, Booss in Fischer proti Komisiji, T‑58/91, točka 69;

Sodišče za uslužbence: zgoraj navedena sodba da Silva Tenreiro proti Komisiji, točka 62.

3.      Organ, pristojen za imenovanja, mora oceniti, ali kandidat izpolnjuje pogoje, ki se zahtevajo v obvestilu o prostem delovnem mestu, njegovo oceno pa je mogoče izpodbijati le v primeru očitne napake. Zato Sodišče za uslužbence ne more nadomestiti navedenega organa s tem, da nadzira njegove ocene poklicnih sposobnosti kandidatov, razen če ugotovi očitno napako pri presoji.

V zvezi s tem trditev, da je navedeni organ storil očitno napako pri presoji, ker ni upošteval specifičnih izkušenj tožeče stranke glede prostega delovnega mesta, če take specifične izkušnje v zvezi z nalogami, povezanimi s tem delovnim mestom, niso pogoj iz obvestila o prostem delovnem mestu, ne more vplivati obstoj očitne napake pri presoji.

(Glej točki 34 in 35.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 13. december 1990, Kalavros proti Sodišču, T‑160/89 in T‑161/89, točka 29 in navedena sodna praksa; 29. maj 1997, Contargyris proti Svetu, T‑6/96, točka 124.

4.      Obstajajo razlike med postopkom zapolnitve prostega delovnega mesta s premestitvijo ali napredovanjem, ki poteka v skladu s členom 29(1)(a) Kadrovskih predpisov, in postopkom napredovanja iz člena 45 teh predpisov. Medtem ko je namen zadnjenavedenega postopka oblikovati kariero uradnikov v skladu z vloženim trudom in uspešnostjo, izkazano pri opravljanju njihovih nalog, torej nagraditi uradnike, ki so v preteklosti izkazali na splošno večjo uspešnost, je namen postopka zapolnitve prostega delovnega mesta, da se v interesu službe poišče uradnik, ki je najbolj sposoben opravljati naloge, povezane s prostim delovnim mestom. Zato upravi svoje presoje pri primerjalni oceni uspešnosti ni treba opreti izključno na ocenjevalna poročila, temveč lahko upošteva tudi druge elemente, povezane z uspešnostjo kandidatov, ki lahko relativizirajo oceno iz teh poročil glede pretekle uspešnosti kandidatov.

(Glej točko 41.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: zgoraj navedena sodba Konidaris proti Komisiji, točki 91 in 92.