Language of document :

Tožba, vložena 2. oktobra 2018 – Madžarska/Evropski parlament, Svet Evropske unije

(Zadeva C-620/18)

Jezik postopka: madžarščina

Stranke

Tožeča stranka: Madžarska (zastopniki: M. Z. Fehér, M. M. Tátrai in G. Tornyai, agenti)

Toženi stranki: Evropski parlament, Svet Evropske unije

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

Direktivo (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev1 razglasi za nično, podredno

razglasi ničnost določbe člena 1, točka 2(a), Direktive (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta, s katero se prenovi člen 3(1)(c) in 3(1), tretji odstavek, Direktive 96/71/ES,

razglasi ničnost določbe člena 1, točka 2(b), Direktive (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta, s katero se vstavi odstavek 1a v člen 3 Direktive 96/71/ES,

razglasi ničnost člena 1, točka 2(c), Direktive (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta,

razglasi ničnost člena 3(3) Direktive (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta; in

Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Madžarska vlada v podporo svoji tožbi navaja pet tožbenih razlogov:

1.    Prvič, madžarska vlada v svoji tožbi trdi, da izpodbijana Direktiva ni bila sprejeta na podlagi primerne pravne podlage, ker se ta direktiva – z odstopanjem od zakonodajnega pooblastila, navedenega kot pravna podlaga v zvezi s prostim pretokom storitev v členih 53(1) PDEU in 62 PDEU ‒ glede na njen predmet in vsebino izključno ali vsaj v prvi vrsti nanaša na varstvo delavcev, tako da bi moral zakonodajalec Unije Direktivo sprejeti na podlagi člena 153 PDEU, ali vsaj na podlagi tega predpisa kot prednostne pravne podlage (prvi tožbeni razlog).

2.    Drugič, izpodbijana Direktiva krši člen 153(5) PDEU, ki za področje plač določa izjemo od pristojnosti Unije na področju delovnih razmerij; zakonodajalec Unije pa je z navedbo, da bi plačilo za delo moralo ustrezati veljavnim predpisom v državi članici napotitve, sprejel pravilo, ki se v bistvu nanaša na plačilo za delo. Zakonodajalec Unije je zato izbral pravne podlage, navedene v izpodbijani Direktivi, ker je bila ob upoštevanju, da Unija za to ni pristojna, to edina možnost ureditve vprašanja plačila za delo, ki je eden od bistvenih elementov izpodbijane direktive, s tem pa je prekoračil pristojnost (drugi tožbeni razlog).

3.    Tretjič, madžarska vlada meni, da je izpodbijana Direktiva v nasprotju s členom 56 PDEU, ki zagotavlja svobodo opravljanja storitev, ker za podjetja s sedežem v državi članici, ki v okviru zagotavljanja storitev napotijo delavce v drugo državo članico, uvaja obveznosti in omejitve, ki so diskriminatorne in glede na cilj, ki se mu sledijo, niso nujne ter sorazmerne, prav tako pa kršijo določbe člena 58(1) PDEU, v zvezi s prevozom (tretji tožbeni razlog).

4.    Četrtič, madžarska vlada meni, da je izpodbijana Direktiva v nasprotju s členom 56 PDEU, ki zagotavlja svobodo opravljanja storitev, ker iz svojega področja uporabe izključuje uveljavljanje te svobode, v kolikor se nanaša na uresničevanje pravice do stavke in drugih ukrepov, ki so določeni v okviru sistemov delovnih razmerij držav članic, kakor tudi v zvezi z izvrševanjem pravice do pogajanj, sklepanj in izvrševanj kolektivnih pogodb, ter sprejemanja kolektivnih ukrepov (četrti tožbeni razlog).

5.    Petič, izpodbijana Direktiva je v nasprotju z Uredbo (ES) št. 593/2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja,2 in krši načeli pravne varnosti in pravne jasnosti, ker je z njo spremenjena uporaba Uredbe 593/2008, ne da bi bilo spremenjeno normativno besedilo te uredbe, s čemer je bila močno omajana pravna varnost v zvezi s pravilno uporabo Uredbe. Prav tako je bilo kršeno načelo pravne jasnosti, posledično pa pravne varnosti, zaradi nedoločnosti pojma plačilo za delo iz izpodbijane direktive in negotovosti, povezane z njegovo razlago (peti tožbeni razlog).

____________

1 UL 2018, L 173, str. 16.

2 UL 2008, L 177, str. 6.