Začasna izdaja

SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(prvi senat)

z dne 3. maja 2016

Zadeva F‑136/11

Zsuzsanna Kovács

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradniki – Pokojnine – Člen 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom – Pokojninske pravice, pridobljene v nacionalnem pokojninskem sistemu pred nastopom dela v Uniji – Prenos v pokojninski sistem Unije – Prvotni predlog za priznanje pokojninske dobe, ki ga je podal OPI in ki ga je zadevna oseba sprejela – Umik prvotnega predloga s strani OPI – Nov predlog za priznanje pokojninske dobe na podlagi novih splošnih izvedbenih določb – Ugovor nedopustnosti – Pojem akta, ki posega v položaj – Člen 83 Poslovnika“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero Z. Kovács v bistvu predlaga razglasitev ničnosti odločbe organa Evropske komisije, pristojnega za imenovanja (v nadaljevanju: OPI), z dne 24. maja 2011, s katero je ta organ za potrebe pokojninskega sistema Evropske unije dokončno določil pokojninske pravice, ki jih je tožeča stranka pridobila pred nastopom dela v Uniji.

Odločitev: Tožba se zavrže kot nedopustna. Z. Kovács nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija.

Povzetek

1.      Tožbe uradnikov – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Predlog za priznanje pokojninske dobe z namenom prenosa pokojninskih pravic, pridobljenih pred nastopom dela v Uniji, v sistem Unije – Izključitev – Odločba o priznavanju pokojninske dobe, ki je bila sprejeta po prenosu kapitalske vrednosti pridobljenih pokojninskih pravic – Vključitev

(člen 270 PDEU; Kadrovski predpisi, člen 91(1) in Priloga VIII, člen 11(2))

2.      Tožbe uradnikov – Tožba zoper odločbo o zavrnitvi pritožbe – Dopustnost – Obveznost odločanja o predlogih, usmerjenih zoper odločbo o zavrnitvi pritožbe – Predlogi brez samostojne vsebine ali povsem potrditvena odločba – Neobstoj

(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)

1.      V okviru postopka za prenos pokojninskih pravic iz člena 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom je akt, ki posega v položaj, zoper katerega je na podlagi člena 270 PDEU in člena 91(1) Kadrovskih predpisov mogoče vložiti tožbo, odločba, ki jo sprejme organ, pristojen za imenovanja, po dejanskem prenosu kapitalske vrednosti pokojninskih pravic, ki jih je zadevna oseba pridobila pred nastopom dela v Uniji. Nasprotno predlog za priznanje pokojninskih pravic, če ga zadevna oseba sprejme, ni akt, ki posega v položaj, zoper katerega je na podlagi člena 270 PDEU in člena 91(1) Kadrovskih predpisov mogoče vložiti tožbo.

Priznanje pokojninske dobe je namreč mogoče le, če uradnik soglaša s postopkom za prenos kapitalske vrednosti pokojninskih pravic, ki jih je zadevna oseba pred tem pridobila v zadevnem zunanjem pokojninskem skladu, v pokojninski sistem Unije, pri čemer to soglasje izhaja iz predloga za priznanje pokojninske dobe, ki ga organ, pristojen za imenovanja, poda na podlagi začasnega kapitalskega zneska, ki ga sporoči zadevni nacionalni pokojninski sklad.

V zvezi s tem se zadevna institucija v fazi predloga za priznanje pokojninskih pravic zaveže le k temu, da bo za položaj zadevne osebe pravilno uporabila člen 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom in splošne izvedbene določbe. Ta obveznost institucije izhaja neposredno iz zadevnih določb Kadrovskih predpisov, tudi če se institucija ni izrecno zavezala.

Iz take zaveze, navedene v predlogu za priznanje pokojninske dobe, tako ne izhaja niti nova obveznost zadevne institucije niti posledično sprememba pravnega položaja zadevne osebe, zlasti ker – tudi če zadevna oseba soglaša s prenosom pokojninskih pravic, ki jih je pridobila v drugem sistemu, v pokojninski sistem Unije – institucija, ki poda predlog, po prenosu kapitalskega zneska, ki ga sporoči nacionalni pokojninski sklad, nima ustrezne obveznosti, da zadevni osebi samodejno prizna število let pokojninske dobe, navedeno v prvotnem predlogu, na podlagi katerega je uradnik potrdil svojo namero, da navedeni kapital prenese v pokojninski sistem Unije.

(Glej točke od 28 do 32.)

Napotitev na:

Splošno sodišče Evropske unije: sodbe z dne 13. oktobra 2015, Komisija/Verile in Gjergji, T‑104/14 P, EU:T:2015:776, točke 50, 52, 53 in 74; Komisija/Cocchi in Falcione, T‑103/13 P, EU:T:2015:777, točka 66, in Teughels/Komisija, T‑131/14 P, EU:T:2015:778, točke 37, 46, 48, 49, 58 in 70.

2.      Sodišče Unije lahko v skladu z načelom ekonomičnosti postopka ugotovi, da ni treba posebej odločiti o predlogih, usmerjenih zoper odločbo o zavrnitvi pritožbe, če se ugotovi, da ti predlogi nimajo samostojne vsebine in se dejansko prekrivajo s tistimi, ki so usmerjeni zoper akt, zoper katerega je bila vložena pritožba. Zlasti je lahko tako, če navedeno sodišče ugotovi, da odločba o zavrnitvi pritožbe zgolj potrjuje akt, zoper katerega je bila vložena ta pritožba, in da ta akt poleg tega ni akt, ki posega v položaj, v smislu člena 90 Kadrovskih predpisov.

(Glej točko 35.)

Napotitev na:

Splošno sodišče Evropske unije: sodba z dne 21. septembra 2011, Adjemian in drugi/Komisija, T‑325/09 P, EU:T:2011:506, točka 33;

Sodišče za uslužbence: sodba z dne 19. novembra 2014, EH/Komisija, F‑42/14, EU:F:2014:250, točka 85.