Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Watford Employment Tribunal (Združeno kraljestvo) 19. septembra 2019 – B/Yodel Delivery Network Ltd
(Zadeva C-692/19)
Jezik postopka: angleščina
Predložitveno sodišče
Watford Employment Tribunal
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: B
Tožena stranka: Yodel Delivery Network Ltd
Vprašanja za predhodno odločanje
Ali Direktiva 2003/88/ES1 o določenih vidikih organizacije delovnega časa nasprotuje določbam nacionalnega prava, v skladu s katerimi se mora posameznik zavezati, da bo „osebno“ opravljal ali izvajal vse delo ali storitve, ki se od njega zahtevajo, da bi tako spadal na področje uporabe navedene direktive?
Zlasti:
2.1. Ali dejstvo, da ima posameznik pravico, da za izvajanje celotnega obsega ali posameznih sklopov dela ali storitev, ki se od njega zahtevajo, najame podizvajalce ali „nadomestne izvajalce“, pomeni, da se takšen posameznik za namene Direktive 2003/88/ES ne šteje za delavca, in sicer:
2.1.1. v nobenem primeru (ker pravica do nadomeščanja ni združljiva s statusom delavca); ali
2.1.2. zgolj v tistih obdobjih, v katerih uveljavlja takšno pravico do nadomeščanja (kar pomeni, da je treba takšnega posameznika v obdobjih, v katerih dejansko sam opravlja zadevno delo ali storitve, šteti za delavca)?
2.2. Ali je za določitev, ali ima posameznik status delavca v smislu Direktive 2003/88/ES, pomembno, da zadevna tožeča stranka dejansko ni uveljavljala pravice do sodelovanja s podizvajalcem ali nadomestnim izvajalcem, medtem ko so drugi subjekti, ki so delo opravljali pod vsebinsko enakimi pogoji, to storili?
2.3. Ali je za določitev, ali ima posameznik status delavca v smislu Direktive 2003/88/ES, pomembno, da so drugi subjekti, vključno z limited companies (družbe z omejeno odgovornostjo) in limited liability partnerships (partnerstva z omejeno odgovornostjo (osebne družbe angleškega prava)), to delo opravljali pod vsebinsko enakimi pogoji?
Ali je za določitev, ali ima posameznik status delavca v smislu Direktive 2003/88/ES, pomembno, da domnevni delodajalec zadevni tožeči stranki ni dolžan ponujati dela, kar pomeni, da ji delo ponudi „po potrebi“, in/ali da zadevna tožeča stranka ponujenega dela ni dolžna sprejeti, kar pomeni, da ima „kurir vselej brezpogojno pravico, da ne sprejme nobenega dela, ki mu je ponujeno“?
Ali je za določitev, ali ima posameznik status delavca v smislu Direktive 2003/88/ES, pomembno, da zadevna tožeča stranka ni dolžna opravljati dela izključno za domnevnega delodajalca, ampak lahko hkrati opravlja podobno delo za katero koli tretjo osebo, tudi za neposredne konkurente domnevnega delodajalca?
Ali je za določitev, ali ima posameznik statusa delavca v smislu Direktive 2003/88/ES, pomembno, da zadevna tožeča stranka dejansko ni uveljavljala pravice do opravljanja podobnega dela za tretje osebe, medtem ko so drugi subjekti, ki so delo opravljali pod vsebinsko enakimi pogoji, to storili?
Kako naj bi se v smislu [člena 2(1)] Direktive 2003/88/ES izračunaval delovni čas delavca v okoliščinah, v katerih se od zadevne tožeče stranke ne zahteva, da delo opravlja v okviru fiksno določenega delovnega časa, ampak si lahko ta ob upoštevanju določenih časovnih okvirov, na primer med 7.30 in 21. uro, prosto razporeja delovni čas? Zlasti, kako naj bi se izračunaval delovni čas, če:
6.1. posameznik v navedenem časovnem okviru dela ni dolžan opravljati izključno za domnevnega delodajalca in/ali če se lahko določene dejavnosti, ki se izvajajo v tem časovnem okviru (kot je, na primer, vožnja), opravljajo tako v korist domnevnega delodajalca kot tudi v korist tretje osebe?
6.2. ima delavec precejšnjo svobodo glede izbire načina opravljanja dela, zaradi česar lahko svoj delovni čas prilagaja lastnim potrebam, ne pa zgolj interesom domnevnega delodajalca?
____________
1 Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 4. Novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL 2003, L 299, str. 9).