SODBA SODIŠČA (peti senat)
z dne 19. decembra 2013(*)
„Direktiva 96/9/ES – Pravno varstvo baz podatkov – Člen 7(1) in (5) – Pravica sui generis izdelovalca baze podatkov – Pojem ‚ponovna uporaba‘ – Bistveni del vsebine baze podatkov – Posebni metaiskalnik“
V zadevi C‑202/12,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Gerechtshof te ’s‑Gravenhage (Nizozemska) z odločbo z dne 27. marca 2012, ki je prispela na Sodišče 30. aprila 2012, v postopku
Innoweb BV
proti
Wegener ICT Media BV,
Wegener Mediaventions BV,
SODIŠČE (peti senat),
v sestavi T. von Danwitz (poročevalec), predsednik senata, E. Juhász, A. Rosas, D. Šváby in C. Vajda, sodniki,
generalni pravobranilec: P. Cruz Villalón,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Innoweb BV H. Elferink in A. S. M. van Leent, odvetnika,
– za Wegener ICT Media BV in Wegener Mediaventions BV J. van Manen, odvetnik,
– za Evropsko komisijo J. Samnada in F. Wilman, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 7 Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 15, str. 459).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Innoweb BV (v nadaljevanju: Innoweb) na eni strani in družbama Wegener ICT Media BV ter Wegener Mediaventions BV (v nadaljevanju: skupaj: Wegener) na drugi glede tega, da je družba Innoweb na svojem spletnem mestu uporabila „posebni metaiskalnik“, ki omogoča iskanje na spletnih mestih tretjih oseb – med drugim tudi na spletnem mestu družbe Wegener – ki vsebujejo zbirke oglasov za prodajo motornih vozil.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V uvodnih izjavah 39, 42 in 48 Direktive 96/9 je navedeno:
„(39) […] ta direktiva [si] prizadeva zavarovati položaj izdelovalcev baz podatkov proti poneverbi rezultatov finančnih in strokovnih naložb v pridobivanje in zbiranje vsebine tako, da varuje celotno bazo podatkov ali njene bistvene dele pred določenimi dejanji uporabnika ali konkurenta;
[…]
(42) […] posebna pravica do preprečitve neupravičenega jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe [se] nanaša na dejanja uporabnika, ki presegajo njegove zakonite pravice in s tem škodujejo naložbam; […] pravica do prepovedi jemanja in/ali ponovne uporabe celotne vsebine ali njenega bistvenega dela [se] ne nanaša le na izdelavo parazitskega konkurenčnega izdelka, temveč tudi na vsakega uporabnika, ki s svojimi dejanji kakovostno ali količinsko občutno škoduje naložbi;
[…]
(48) […] namen te direktive […] je omogočiti ustrezno in enotno raven varstva baz podatkov kot način zagotavljanja plačila izdelovalcu baze podatkov […]“
4 V skladu s členom 1(1) te direktive je njen namen pravno varstvo baz podatkov v vseh oblikah. V členu 1(2) te direktive je „baza podatkov“ opredeljena kot „zbirk[a] neodvisnih del, podatkov ali drugega gradiva, ki je sistematično in metodično razporejeno in individualno dostopno z elektronskimi in drugimi sredstvi“.
5 V poglavju III navedene direktive, naslovljenem „Pravica sui generis“, člen 7 te direktive, ki se nanaša na predmet varstva, določa:
„1. Države članice predvidijo pravico izdelovalca baze podatkov, pri katerem je prišlo do kakovostno in/ali količinsko znatne naložbe v pridobivanje, preverjanje ali predstavitev vsebine, da prepreči neupravičeno jemanje izvlečkov in/ali ponovno uporabo celotne vsebine te baze podatkov ali njenega bistvenega dela, ocenjenega kakovostno in/ali količinsko.
2. V tem poglavju:
(a) ‚jemanje izvlečkov‘ pomeni stalni ali začasni prenos celotne vsebine baze podatkov ali njenega bistvenega dela na drug nosilec na katerikoli način in v katerikoli obliki;
(b) ‚ponovna uporaba‘ pomeni vsako obliko dajanja na voljo javnosti celotne vsebine baze podatkov ali njenega bistvenega dela z distribuiranjem primerkov, z dajanjem v najem, s sprotnim prenosom (on‑line) ali drugimi oblikami prenosa. Prva prodaja primerka baze podatkov s strani imetnika pravic ali z njegovim privoljenjem v Skupnosti izčrpa pravico do nadzora ponovne prodaje tega primerka v Skupnosti.
Javno posojanje ni dejanje jemanja izvlečka ali ponovne uporabe.
[…]
5. Ponavljajoče se in sistematično jemanje izvlečkov in/ali ponovna uporaba nebistvenih delov vsebine baze podatkov, če so to dejanja, ki nasprotujejo normalni uporabi te baze podatkov ali neupravičeno škodijo zakonitim interesom izdelovalca baze podatkov, ni dovoljeno.“
Nizozemsko pravo
6 Direktiva 96/9 je bila v nizozemski pravni red prenesena s sprejetjem zakona o bazah podatkov (Databankenwet) z dne 8. julija 1999 (Stb. 1999, št. 303).
7 Člen 2(1) tega zakona določa:
„Izdelovalec baze podatkov ima izključno pravico, da dovoli naslednja dejanja:
(a) jemanje izvlečkov ali ponovno uporabo celotne vsebine baze podatkov ali njenega bistvenega dela, ocenjenega kakovostno ali količinsko;
(b) ponavljajoče se in sistematično jemanje izvlečkov ali ponovno uporabo nebistvenih delov vsebine baze podatkov, ocenjenih kakovostno ali količinsko, če so to dejanja, ki nasprotujejo normalni uporabi te baze podatkov ali neupravičeno škodijo zakonitim interesom izdelovalca baze podatkov.“
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
8 Družba Wegener daje prek svojega spletnega mesta www.autotrack.nl (v nadaljevanju: AutoTrack) na voljo dostop do spletne zbirke oglasov za prodajo motornih vozil. V tej zbirki je seznam od 190.000 do 200.000 rabljenih motornih vozil, ki se dnevno posodablja. Približno 40.000 od teh oglasov je mogoče najti izključno na mestu AutoTrack. Preostale oglase je mogoče najti tudi na drugih mestih z oglasi. Uporabniki spleta lahko z uporabo iskalnika na mestu AutoTrack ciljno iščejo vozila z različnimi merili.
9 Družba Innoweb daje prek svojega spletnega mesta www.gaspedaal.nl (v nadaljevanju: GasPedaal) na voljo posebni metaiskalnik za prodajo motornih vozil. „Metaiskalnik“ uporablja iskalnike drugih spletnih mest tako, da prenaša poizvedbe uporabnikov na te druge iskalnike, s čimer se razlikuje od splošnih iskalnikov, kot je Google. Označevalec „posebni“ pri metaiskalniku pomeni, da je ta posebej namenjen omogočanju iskanja po eni ali več določenih temah. GasPedaal je tak posebni metaiskalnik za iskanje po oglasih za prodajo motornih vozil, saj lahko spletni uporabnik z enim samim iskanjem z iskalnikom na strani GasPedaal hkrati preiskuje več zbirk oglasov za prodajo motornih vozil, ki se nahajajo na mestih tretjih oseb, med katerimi je tudi AutoTrack.
10 Posebni metaiskalnik GasPedaal po eni strani omogoča iskanje po zbirki AutoTrack na podlagi različnih meril, med katerimi so poleg znamke, modela, števila prevoženih kilometrov, leta izdelave in cene tudi druge lastnosti motornih vozil, zlasti barva, oblika karoserije, vrsta pogonskega goriva, število vrat in prenos moči, po drugi pa to iskanje omogoča „v realnem času“, to pomeni v času, ko uporabnik spletnega mesta GasPedaal vnese poizvedbo. Pri iskanju stran GasPedaal poizvedbo „prevede“, to pomeni, da jo spremeni v potrebno obliko za iskanje z iskalnikom spletnega mesta AutoTrack.
11 Rezultati iskanja s spletnega mesta AutoTrack, torej motorna vozila, ki ustrezajo merilom, ki jih je izbral končni uporabnik, ki so prav tako rezultati z drugih mest, se združijo v en sam sklop podatkov s povezavami na vse vire, prek katerih je bilo to motorno vozilo najdeno. Nato se izdela spletna stran s seznamom tako pridobljenih in združenih rezultatov, ki prikaže bistvene informacije o posameznem motornem vozilu, med drugim leto izdelave, ceno, število prevoženih kilometrov ter pomanjšano sliko tega vozila. Ta spletna stran se približno 30 minut hrani na strežniku spletnega mesta GasPedaal in se uporabniku pošlje ali prikaže na spletnem mestu GasPedaal v formatu tega mesta.
12 Skupno število oglasov na spletnih mestih, ki jih preišče iskalnik GasPedaal, je približno 300.000.
13 Spletno mesto GasPedaal izvede na spletni strani AutoTrack dnevno približno 100.000 poizvedb. Tako se dnevno preišče približno 80 % različnih kombinacij znamk ali modelov iz zbirke na spletnem mestu AutoTrack. Vendar spletno mesto GasPedaal pri posameznem iskanju prikaže le zelo majhen del vsebine te zbirke. Vsebino teh podatkov pri vsaki poizvedbi določi uporabnik z merili, ki jih vnese na spletnem mestu GasPedaal.
14 Ker je družba Wegener je menila, da družba Innoweb krši njeno pravico sui generis v zvezi z bazami podatkov, je zoper njo vložila tožbo, s katero je zahtevala, naj se ji naloži, naj preneha to kršitev, s to tožbo pa je bila na prvi stopnji v bistvenem delu tudi uspešna.
15 Družba Innoweb je pri Gerechtshof te ’s Gravenhage vložila pritožbo zoper to sodbo.
16 Predložitvena odločba temelji na premisi, v skladu s katero je zbirka oglasov družbe Wegener baza podatkov, ki izpolnjuje potrebne pogoje za varstvo na podlagi člena 7 Direktive 96/9.
17 Predložitveno sodišče poleg tega meni, da v zadevi v glavni stvari ne gre za jemanje izvlečkov iz celotne vsebine baze podatkov družbe Wegener ali njenega bistvenega dela. Ponavljajoče se jemanje izvlečkov nebistvenih delov vsebine te baze podatkov naj tudi ne bi imelo takega kumulativnega učinka, tako da naj ne bi bilo v nasprotju z odstavkom 5 navedenega člena.
18 Gerechtshof te ’s‑Gravenhage je v teh okoliščinah prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali je treba člen 7(1) Direktive [96/9] razlagati tako, da gre za ponovno uporabo (dajanje na voljo) celotne vsebine (spletne) baze podatkov ali njenega bistvenega dela, ocenjenega kakovostno ali količinsko, ki je dana na voljo na spletnem mestu, s strani tretje osebe, če ta javnosti omogoči, da s posebnim metaiskalnikom, ki ga zagotavlja ta tretja oseba, brska po celotni vsebini baze podatkov ali njenem bistvenem delu v ‚realnem času‘, tako da se izvede ‚prevedena‘ poizvedba uporabnika v iskalnem mehanizmu na spletnem mestu, na katerem je baza podatkov?
2. Če je odgovor nikalen: ali je drugače, če tretja oseba po prejemu rezultatov poizvedbe vsakemu uporabniku prenese ali prikaže zelo majhen del vsebine baze podatkov v formatu svojega spletnega mesta?
3. Ali je za odgovor na prvo in drugo vprašanje pomembno, da ta tretja oseba stalno ravna tako, kot je bilo omenjeno, da s svojim iskalnikom izvede skupaj 100.000 ‚prevedenih‘ poizvedb uporabnikov na dan in da prejete rezultate da na voljo uporabnikom, kot je opisano zgoraj?
4. Ali je treba člen 7(5) Direktive [96/9] razlagati tako, da ponavljajoča se in sistematična ponovna uporaba nebistvenih delov vsebine baze podatkov ni dovoljena, če gre za dejanja, ki so v nasprotju z normalno uporabo ali neupravičeno škodijo zakonitim interesom izdelovalca baze podatkov, ali pa zadostuje v tem smislu ponavljajoča se ali sistematična ponovna uporaba?
5. Če je nujna ponavljajoča se in sistematična ponovna uporaba:
(a) Kakšen pomen je treba pripisati besedi ‚sistematično‘?
(b) Ali gre za sistematično ponovno uporabo, če do nje pride na podlagi elektronske obdelave podatkov?
(c) Ali je pomembno, da se pri tem uporablja poseben metaiskalnik, kot je opisano zgoraj?
6. Ali je treba člen 7(5) Direktive [96/9] razlagati tako, da tam navedena prepoved ne velja, če tretja oseba pri vsaki poizvedbi vedno znova daje posameznim uporabnikom njenega metaiskalnika na voljo samo nebistvene dele vsebine baze podatkov?
7. Če je tako, ali to velja tudi, če ima ponavljajoča se ponovna uporaba teh nebistvenih delov kumulativni učinek, tako da se različnim uporabnikom skupaj da na voljo bistven del vsebine baze podatkov?
8. Ali je treba člen 7(5) Direktive [96/9] razlagati tako, da so pri nedovoljenih dejanjih, ki pripeljejo k temu, da se javnosti zaradi kumulativnega učinka dejanj ponovne uporabe da na voljo celotna vsebina varovane baze podatkov ali njenega bistvenega dela, pogoji iz [te določbe] izpolnjeni, ali pa je treba poleg tega uveljavljati in dokazati, da ta dejanja nasprotujejo normalni uporabi baze podatkov ali neupravičeno škodijo zakonitim interesom izdelovalca baze podatkov?
9. Ali je treba domnevati, da se resno škodi naložbi izdelovalca baze podatkov, če so storjena zgoraj navedena dejanja?“
Vprašanja za predhodno odločanje
19 Najprej je treba opozoriti, da se vprašanja v bistvu nanašajo na to, ali lastnik posebnega metaiskalnika, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ravna, kot je opisano v členu 7(1) ali 7(5) Direktive 96/9, tako da lahko izdelovalec baze podatkov, ki ustreza merilom iz navedenega člena 7(1), nasprotuje vključitvi te baze podatkov v storitev posebnega metaiskalnika, ne da bi bila za to plačana kakršna koli protivrednost.
20 Člen 7(1) Direktive 96/9, na razlago katerega se nanašajo vprašanja od prvega do tretjega, izdelovalcu baze podatkov dovoljuje, da prepreči ponovno uporabo celotne vsebine te baze podatkov ali njenega bistvenega dela.
21 V skladu s členom 7(5) navedene direktive, na razlago katerega se nanašajo vprašanja od četrtega do devetega, pa ni dovoljena ponovna uporaba nebistvenih delov vsebine varovane baze podatkov, če gre za ponavljajočo se in sistematično ponovno uporabo ter če je to dejanje, ki nasprotuje normalni uporabi te baze podatkov ali neupravičeno škodi zakonitim interesom izdelovalca baze podatkov.
22 Vendar je varstvo, podeljeno s tema določbama, v skladu s členom 7(1) Direktive 96/9 omejeno na baze podatkov, ki ustrezajo enemu jasnemu merilu, in sicer, da pridobivanje, preverjanje ali predstavitev vsebine baze podatkov izkazuje kakovostno ali količinsko znatno naložbo. Kot torej izhaja iz točke 16 te sodbe, so vprašanja zastavljena na podlagi premise, v skladu s katero zbirka oglasov za prodajo motornih vozil iz postopka v glavni stvari izpolnjuje ta pogoj.
Vprašanja od prvega do tretjega
23 Predložitveno sodišče z vprašanji od prvega do tretjega, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 7(1) Direktive 96/9 razlagati tako, da lastnik posebnega metaiskalnika, kot je ta iz postopka v glavni stvari, celotno vsebino baze podatkov, ki je zajeta v njegovo storitev, ali njen bistven del ponovno uporablja.
24 Da bi se odgovorilo na to vprašanje, je treba najprej spomniti na bistvene lastnosti takega posebnega metaiskalnika in na njegovo delovanje, kot izhajajo iz spisa, predloženega Sodišču, zaradi katerih se sicer posebni metaiskalnik občutno razlikuje od splošnih iskalnikov na podlagi algoritma, kot sta Google in Yahoo.
25 Iz predložitvene odločbe po eni strani izhaja, da posebni metaiskalnik, kot je ta iz postopka v glavni stvari, nima lastnega iskalnika za pregledovanje drugih spletnih mest. Za izvedbo poizvedb uporablja iskalnike, s katerimi so opremljene baze podatkov, zajete v njegovo storitev, kot je navedeno v točki 9 te sodbe. Posebni metaiskalnik namreč „v realnem času“ prevaja poizvedbe svojih uporabnikov v te iskalnike, da se preiščejo vsi podatki iz navedenih baz.
26 Po drugi strani iz predložitvene odločbe izhaja, da ima posebni metaiskalnik, kot je ta iz postopka v glavni stvari, glede oblike poizvedbe in prikaza rezultatov podobne prednosti kot sama baza podatkov, ob tem pa omogoča iskanje po več bazah podatkov z eno samo poizvedbo, kot je to navedeno v točkah 9 in 10 te sodbe. Obrazec za iskanje pri posebnem metaiskalniku, v kateri končni uporabnik vnese poizvedbo, tako kot baza podatkov vsebuje različna polja, ki temu uporabniku omogočajo ciljno iskanje po merilih, ki naj jih rezultati izpolnjujejo. Poleg tega tako baza podatkov kot posebni metaiskalnik prikažeta rezultate glede na določena merila v naraščajočem ali padajočem vrstnem redu po izbiri končnega uporabnika.
27 Dalje je treba v zvezi z ravnanjem lastnika posebnega metaiskalnika, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ki ga je treba opredeliti glede na člen 7(1) Direktive 96/9, opozoriti, da se prvo vprašanje nanaša na to, da ta lastnik z uporabo posebnega metaiskalnika javnosti omogoča iskanje v „realnem času“ po celotni vsebini baze podatkov ali njenem bistvenem delu, tako da se poizvedba končnega uporabnika „prevede“ in opravi v iskalniku baze podatkov.
28 Ta opis upoštevnega ravnanja navedenega lastnika upošteva to, da se opravljanje posamezne poizvedbe s posebnim metaiskalnikom, vključno s prikazom najdenih rezultatov končnemu uporabniku, odvija samodejno, kot je navedeni metaiskalnik programiran, ne da bi na tej stopnji lastnik kakor koli posredoval. Na tej stopnji je dejaven zgolj končni uporabnik, ki vnese poizvedbo.
29 Nasprotno, resnična ravnanja lastnika posebnega metaiskalnika, kot je ta iz postopka v glavni stvari, so opravljena pred dejanji končnih uporabnikov in opravljanjem posamezne poizvedbe. Gre namreč za dajanje na razpolago takega posebnega metaiskalnika, ki je namenjen prevedbi vanj vnesenih poizvedb končnih uporabnikov v iskalnike baz podatkov, zajetih v storitev zadevnega metaiskalnika, na spletu.
30 Zato je treba dalje preučiti, ali tako ravnanje spada na področje uporabe člena 7(1) Direktive 96/9, za kar pa mora biti navedeno ravnanje „ponovna uporaba“ v smislu člena 7(2)(b) te direktive in se nanašati na celotno vsebino zadevne baze podatkov ali njen bistven del.
31 V zvezi z izrazom „ponovna uporaba“ v smislu člena 7(2)(b) Direktive 96/9 je treba navesti, da je ta v tej določbi opredeljen kot „vsak[a] oblik[a] dajanja na voljo javnosti celotne vsebine baze podatkov ali njenega bistvenega dela z distribuiranjem primerkov, z dajanjem v najem, s sprotnim prenosom (on‑line) ali drugimi oblikami prenosa“. Vendar sklicevanje na bistvenost ponovno uporabljenega dela ne zadeva same opredelitve navedenega izraza (glej sodbo z dne 9. novembra 2004 v zadevi The British Horseracing Board in drugi, C‑203/02, ZOdl., str. I‑10415, točka 50).
32 Ker se pojem ponovna uporaba uporablja v odstavkih 1 in 5 navedenega člena 7, ga je treba razložiti glede na splošni kontekst tega člena (glej v tem smislu v zvezi z izrazom „jemanje izvlečkov“ sodbo z dne 9. oktobra 2008 v zadevi Directmedia Publishing, C‑304/07, ZOdl., str. I‑7565, točka 28).
33 Uporaba izraza „vsaka oblika dajanja na voljo javnosti“ v členu 7(2)(b) Direktive 96/9 kaže, da je zakonodajalec Skupnosti izrazu „ponovna uporaba“ dal širok pomen (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo The British Horseracing Board in drugi, točka 51, in sodbo z dne 18. oktobra 2012 v zadevi Football Dataco in drugi, C‑173/11, točka 20).
34 Ta široki pomen izraza „ponovna uporaba“ je podprt s ciljem, ki mu je sledil zakonodajalec Skupnosti z uvedbo pravice sui generis (glej v tem smislu v zvezi z izrazom „jemanje izvlečkov“ zgoraj navedeno sodbo Directmedia Publishing, točka 32).
35 Kot je Sodišče že razsodilo na podlagi več uvodnih izjav Direktive 96/9, zlasti uvodnih izjav 39, 42 in 48, je ta cilj spodbujanje uvedbe sistemov shranjevanja in obdelave podatkov za prispevek k razvoju informacijskega trga v kontekstu eksponentnega povečevanja količine letno proizvedenih in obdelanih podatkov na vseh področjih dejavnosti (glej zlasti zgoraj navedeno sodbo The British Horseracing Board in drugi, točki 30 in 31, ter sodbi z dne 9. novembra 2004 v zadevi Fixtures Marketing, C‑46/02, ZOdl., str. I‑10365, točka 33, in z dne 1. marca 2012 v zadevi Football Dataco in drugi, C‑604/10, točka 34).
36 Zato je cilj varstva s pravico sui generis, kot je urejeno z Direktivo 96/9, da se osebi, ki je dala pobudo in je prevzela tveganje za znatno naložbo v vzpostavitev in delovanje baze podatkov v smislu človeških, tehničnih in/ali finančnih sredstev, zagotovi plačilo za njeno naložbo, tako da se jo varuje pred nedovoljeno prilastitvijo rezultatov te naložbe (glej zgoraj navedene sodbe The British Horseracing Board in drugi, točki 32 in 46; Fixtures Marketing, točka 35, in Directmedia Publishing, točka 33).
37 Ob upoštevanju tega cilja je treba izraz „ponovna uporaba“ v smislu člena 7 Direktive 96/9 razlagati tako, da se nanaša na vsako dejanje dajanja na voljo javnosti, brez privolitve osebe, ki je bazo podatkov izdelala, rezultatov njenih naložb, s čimer se tej osebi odvzamejo dohodki, ki bi ji omogočili amortizacijo stroškov te naložbe (glej zgoraj navedeno sodbo The British Horseracing Board in drugi, točka 51). Tako navedeni izraz zajema vsa dejanja, s katerimi se vsebina varovane baze podatkov ali njen del brez dovoljenja da na razpolago javnosti (glej zgoraj navedeno sodbo British Horseracing Board in drugi, točka 67; sodbo z dne 5. marca 2009 v zadevi Apis‑Hristovich, C‑545/07, ZOdl., str. I‑1627, točka 49, in zgoraj navedeno sodbo z dne 18. oktobra 2012 v zadevi Football Dataco in drugi, točka 20). Narava in oblika dejanj v zvezi s tem nista upoštevni (zgoraj navedena sodba z dne 18. oktobra 2012 v zadevi Football Dataco in drugi, točka 20).
38 Tudi drugi del opredelitve iz člena 7(2)(b) Direktive 96/9, in sicer „z distribuiranjem primerkov, z dajanjem v najem, s sprotnim prenosom (on‑line) ali drugimi oblikami prenosa“, zlasti pa del „z drugimi oblikami prenosa“, omogoča široko razlago te opredelitve na podlagi cilja navedenega člena 7, kot je naveden v točkah 35 in 36 te sodbe.
39 V zvezi z ravnanjem lastnika posebnega metaiskalnika, kot je ta iz postopka v glavni stvari, upoštevnim v obravnavani zadevi, to je z dajanjem na splet takega posebnega metaiskalnika, ki je namenjen prevedbi vanj vnesenih poizvedb končnih uporabnikov v iskalnike baz podatkov, zajetih v storitev navedenega metaiskalnika, je treba opozoriti, da to ravnanje ni omejeno na to, da uporabnikom prikaže tiste baze podatkov, ki ponujajo informacije o določeni temi.
40 Kot je razvidno iz točk 25 in 26 te sodbe, je namen tega dejanja vsem končnim uporabnikom zagotoviti napravo, ki omogoča preiskovanje vseh podatkov iz varovane baze podatkov, in tako omogočiti dostop do celotne vsebine te baze po drugi poti, kot jo je predvidel izdelovalec navedene baze, pri čemer se vseeno uporablja iskalnik baze in omogočajo enake prednosti iskanja, kot jih ponuja sama baza. Končnemu uporabniku, ki išče podatke, ni več treba odpreti spletnega mesta te baze, njene domače strani ali njenega obrazca za iskanje, da bi vpogledal v to bazo podatkov, ker lahko do njene vsebine „v realnem času“ dostopa prek spletnega mesta posebnega metaiskalnika.
41 Navedeno ravnanje lastnika posebnega metaiskalnika, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ogroža prihodke izdelovalca baze podatkov, zlasti prihodke iz oglaševanja na njegovem spletnem mestu, in s tem pomeni tveganje, da se temu izdelovalcu odvzamejo prihodki, ki naj bi mu omogočili amortizacijo stroškov njegove naložbe v vzpostavitev in delovanje baze podatkov.
42 Ker končnemu uporabniku ni več treba odpreti domače strani in obrazca za iskanje baze podatkov, je mogoče, da izdelovalec te baze podatkov prejema manj prihodkov od oglaševanja na tej domači strani ali na navedenem obrazcu za iskanje, zlasti ker se subjektom, ki želijo oglaševati na spletu, zdi koristneje oglaševati na spletnem mestu posebnega metaiskalnika kot na mestu baze podatkov, ki jo ta metaiskalnik zajema.
43 Poleg tega bi se v zvezi z bazami podatkov, ki vsebujejo oglase, prodajalci zaradi možnosti hkratnega iskanja v več bazah podatkov s posebnim metaiskalnikom in zato, ker ta metaiskalnik označi dvojnike, lahko odločili za objavljanje oglasov v zgolj eni bazi podatkov, tako da bi baze podatkov postale manj obsežne in zato manj privlačne.
44 Navedeno tveganje, da bi se z dajanjem posebnega metaiskalnika, kot je ta v postopku v glavni stvari, na splet izdelovalcu zadevne baze podatkov odvzeli prihodki, s tem, da je za dostop do vseh informacij, povezanih z rezultatom, najdenim v bazi podatkov – v zadevi v glavni stvari torej do vseh informacij o motornem vozilu v oglasu – sicer načeloma treba slediti hiperpovezavi na izvirno stran, na kateri je bil rezultat najden, ni izključeno.
45 Po eni strani namreč informacije, ki jih prikaže posebni metaiskalnik, končnemu uporabniku do neke mere omogočajo sortiranje najdenih rezultatov in ugotovitev, da mu o določenem rezultatu ni treba pridobiti več informacij. Po drugi pa je mogoče, da pride končni uporabnik do podrobnejše informacije o najdenem podatku, ne da bi sledil povezavi na zadevno bazo podatkov, kadar je ta podatek naveden v več bazah podatkov, zajetih s posebnim metaiskalnikom, glede na to, da ta metaiskalnik prikazuje take dvojnike z združevanjem.
46 Varstvo, podeljeno s členom 7 Direktive 96/9, se res ne nanaša na dejanje vpogleda v bazo podatkov (glej zgoraj navedeni sodbi The British Horseracing Board in drugi, točka 54, in Directmedia Publishing, točka 51). Zato če izdelovalec baze podatkov dopusti dostop do vsebine te baze tretjim osebam, tudi če je ta dostop odplačen, mu njegova pravica sui generis ne omogoča, da bi nasprotoval vpogledu tretjih oseb v to bazo zaradi informacij (glej zgoraj navedeni sodbi The British Horseracing Board in drugi, točka 55, in Directmedia Publishing, točka 53).
47 Vendar je treba poudariti, da ravnanje lastnika posebnega metaiskalnika, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ni dejanje vpogleda v zadevno bazo podatkov. Tega lastnika nikakor ne zanimajo podatki v bazi podatkov, pač pa on končnemu uporabniku zagotavlja poseben dostop do te baze in do podatkov v njej, ki se razlikuje od načina, ki ga je predvidel izdelovalec navedene baze, pri čemer pa zagotavlja enake prednosti v zvezi z iskanjem. Vendar pa je končni uporabnik, ki opravi poizvedbo s posebnim metaiskalnikom, tisti, ki z uporabo tega metaiskalnika vpogleduje v bazo podatkov.
48 Poleg tega je upoštevno ravnanje lastnika posebnega metaiskalnika, kot je ta iz postopka v glavni stvari, in sicer dajanje tega metaiskalnika na splet, podobno izdelavi parazitskega konkurenčnega izdelka iz uvodne izjave 42 Direktive 96/9, vendar brez kopiranja elementov iz zadevne baze podatkov. Glede na ponujene možnosti iskanja je tak posebni metaiskalnik podoben bazi podatkov, vendar ne da bi pri tem s podatki razpolagal sam.
49 Da bi sočasno dostopal do vsebine vseh baz podatkov, zajetih s posebnim metaiskalnikom, končnemu uporabniku zadostuje obisk spletnega mesta tega metaiskalnika, saj eno iskanje z navedenim metaiskalnikom prikaže isti seznam rezultatov, kot bi se ga dalo pridobiti z ločenimi iskanji v vseh posameznih bazah podatkov, ta seznam pa je prikazan v formatu spletnega mesta posebnega metaiskalnika. Končnemu uporabniku ni več treba obiskati spletnega mesta baze podatkov, razen če med prikazanimi rezultati najde oglas, ki bi ga želel podrobno preučiti. Vendar je v tem primeru napoten na sam oglas, zaradi združevanja dvojnikov pa je mogoče tudi, da ga bo pregledal v drugi bazi.
50 Iz zgoraj navedenega izhaja, da je lastnikovo dajanje na splet posebnega metaiskalnika, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki je namenjen temu, da končni uporabniki vanj vnesejo poizvedbe, da bi se te prevedle v iskalnik varovane baze podatkov, „dajanje na voljo“ vsebine te baze podatkov v smislu člena 7(2)(b) Direktive 96/9.
51 To dajanje na voljo zadeva „javnost“, saj tak posebni metaiskalnik lahko uporablja kdor koli, in se torej nanaša na nedoločeno število oseb, ne glede na to, koliko oseb navedeni metaiskalnik dejansko uporablja.
52 Zato lastnik posebnega metaiskalnika, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ponovno uporablja vsebino baze podatkov v smislu navedene določbe.
53 Ker posebni metaiskalnik, kot je ta iz postopka v glavni stvari, omogoča preiskovanje celotne vsebine baze podatkov, podobno kot poizvedba neposredno z iskalnikom navedene baze, se ta ponovna uporaba nanaša na bistven del vsebine zadevne baze podatkov ali celo na njeno celotno vsebino. V teh okoliščinah število dejansko najdenih in prikazanih rezultatov po posamezni poizvedbi s posebnim metaiskalnikom ni pomembno. Kot namreč poudarja Evropska komisija, to, da se glede na merila iskanja, ki jih določi končni uporabnik, dejansko pregleda in prikaže le del baze podatkov, ne spremeni tega, da je temu končnemu uporabniku dana na voljo celotna baza podatkov, kot je navedeno v točkah 39 in 40 te sodbe.
54 Glede na vse navedeno je treba vprašanja od prvega do tretjega odgovoriti, da je treba člen 7(1) Direktive 96/9 razlagati tako, da subjekt, ki da na splet poseben metaiskalnik, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ponovno uporablja celotno vsebino baze podatkov, varovane z navedenim členom 7, ali njen bistven del, če ta posebni metaiskalnik:
– končnemu uporabniku zagotavlja obrazec za iskanje z bistveno enakimi funkcionalnostmi, kot jih ima obrazec baze podatkov;
– v „realnem času“ prevede poizvedbe končnih uporabnikov v iskalnik, vgrajen v bazi podatkov, tako da se preiščejo vsi podatki v tej bazi podatkov, in
– končnemu uporabniku prikaže najdene rezultate v zunanjem formatu svojega spletnega mesta, pri čemer združuje dvojnike v en sam element, vendar v vrstnem redu, ki temelji na merilih, primerljivih z merili, ki jih za prikaz rezultatov uporablja iskalnik zadevne baze podatkov.
Vprašanja od četrtega do devetega
55 Glede na odgovor na vprašanja od prvega do tretjega na vprašanja od četrtega do devetega ni treba odgovoriti.
Stroški
56 Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:
Člen 7(1) Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov je treba razlagati tako, da subjekt, ki da na splet poseben metaiskalnik, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ponovno uporablja celotno vsebino baze podatkov, varovane z navedenim členom 7, ali njen bistven del, če ta posebni metaiskalnik:
– končnemu uporabniku zagotavlja obrazec za iskanje z bistveno enakimi funkcionalnostmi, kot jih ima obrazec baze podatkov;
– v „realnem času“ prevede poizvedbe končnih uporabnikov v iskalnik, vgrajen v bazi podatkov, tako da se preiščejo vsi podatki v tej bazi podatkov, in
– končnemu uporabniku prikaže najdene rezultate v zunanjem formatu svojega spletnega mesta, pri čemer združuje dvojnike v en sam element, vendar v vrstnem redu, ki temelji na merilih, primerljivih z merili, ki jih za prikaz rezultatov uporablja iskalnik zadevne baze podatkov.
Podpisi