SODBA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 12. januarja 2006(*)
„Pritožba – Znamka Skupnosti – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 – Verjetnost zmede – Besedna znamka PICARO – Ugovor imetnika besedne znamke Skupnosti PICASSO“
V zadevi C-361/04 P,
zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča, vložene 18. avgusta 2004,
Claude Ruiz-Picasso, stanujoč v Parizu (Francija),
Paloma Ruiz-Picasso, stanujoča v Londonu (Združeno kraljestvo),
Maya Widmaier-Picasso, stanujoča v Parizu,
Marina Ruiz-Picasso, stanujoča v Ženevi (Švica),
Bernard Ruiz-Picasso, stanujoč v Parizu,
ki jih zastopa C. Gielen, odvetnik,
tožeče stranke,
drugi stranki v postopku sta
Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopata G. Schneider in A. von Mühlendahl, zastopnika,
tožena stranka v postopku na prvi stopnji,
DaimlerChrysler AG, ki ga zastopa S. Völker, Rechtsanwalt,
intervenient na prvi stopnji,
SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi P. Jann, predsednik senata, K. Schiemann (poročevalec), N. Colneric, sodnica, K. Lenaerts in E. Juhász, sodnika,
generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer,
sodna tajnica: K. Sztranc, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 14. julija 2005,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 8. septembra 2005
izreka naslednjo
Sodbo
1 Claude Ruiz-Picasso, Paloma Ruiz-Picasso, Maya Widmaier-Picasso, Marina Ruiz-Picasso in Bernard Ruiz-Picasso s pritožbo Sodišču predlagajo, naj razveljavi sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 22. junija 2004 v zadevi Ruiz-Picasso in drugi proti UUNT – DaimlerChrysler (PICARO) (T‑185/02, ZOdl., str. II‑1739, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je to zavrnilo njihovo tožbo za razveljavitev odločbe tretjega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 18. marca 2002 (zadeva R 247/2001‑3), s katero je bil zavrnjen ugovor, ki ga je vložila „succession Picasso“ proti zahtevi za registracijo besedne znamke PICARO (v nadaljevanju: sporna odločba).
Pravni okvir
2 Člen 8(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1) določa:
„Ob ugovoru imetnika prejšnje znamke se znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira v naslednjih primerih:
[…]
b) če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, ki jih označujejo znamke, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja znamka; verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.“
3 Člen 9(1)(b) navedene uredbe določa:
„Znamka Skupnosti daje imetniku izključne pravice. Imetnik ima pravico preprečiti vsem tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo:
[…]
b) katerikoli znak, pri katerem zaradi enakosti ali podobnosti znamki Skupnosti in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, označenih z znamko Skupnosti in znakom, obstaja verjetnost zmede v javnosti; verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko“.
4 Člena 8(1)(b) in 9(1)(b) Uredbe št. 40/94 sta zapisana z izrazi, ki so v bistvu enaki tistim v členih 4(1)(b) in 5(1)(b) Prve direktive Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL 1989, L 40, str. 1).
Dejansko stanje
5 DaimlerChrysler AG (v nadaljevanju: DaimlerChrysler) je 11. septembra 1998 vložil pri UUNT zahtevo za registracijo besednega znaka PICARO, kot znamko Skupnosti, za proizvode in storitve, ki spadajo v razred 12 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kot je bil spremenjen in dopolnjen, ki ustreza temu opisu: „Avtomobili in njihovi deli, omnibus“.
6 19. avgusta 1999 je „succession Picasso“ (dediščina Picasso), ki je nerazdelna skupnost dedičev v smislu členov 815 in naslednjih francoskega civilnega zakonika, katere sodediči so pritožniki v tej pritožbi, vložila ugovor zoper to zahtevo za registracijo, pri čemer se je sklicevala na obstoj verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94. „Succession Picasso“ se je v zvezi s tem sklicevala na prejšnjo besedno znamko Skupnosti PICASSO, ki je bila registrirana za proizvode, ki spadajo v navedeni razred 12 in ustrezajo temu opisu: „Vozila; naprave za premikanje po zemlji, zraku ali vodi, avtomobili, avtobusi, tovornjaki, manjši tovornjaki, stanovanjske prikolice, prikolice“ (v nadaljevanju: prejšnja znamka).
7 Oddelek za ugovore UUNT je zavrnil ta ugovor z odločbo z dne 11. januarja 2001, „succession Picasso“ pa je vložila pritožbo proti tej zavrnilni odločbi.
8 S sporno odločbo je tretji odbor za pritožbe UUNT zavrnil to pritožbo z obrazložitvijo, v bistvu, da si, ob upoštevanju visoke stopnje pozornosti upoštevne javnosti, zadevni znamki nista podobni niti glasovno niti vidno in da je pojmovni učinek prejšnje znamke med drugim tak, da nevtralizira vsako glasovno podobnost in/ali morebitno vidno podobnost med navedenima znamkama.
Postopek pred Sodiščem prve stopnje in izpodbijana sodba
9 S tožbo, vloženo v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 13. junija 2002, so tožeče stranke pod skupno oznako „succession Picasso“ vložile tožbo za razveljavitev sporne odločbe.
10 Sodišče prve stopnje je presodilo, da je kljub uporabi te skupne oznake treba šteti, da je tožbo vložilo pet sodedičev, ki delujejo kot fizične osebe, in da je ta iz tega naslova dopustna. Ker pa je presodilo, da tožbeni razlogi, ki so jih navedle tožeče stranke, niso bili utemeljeni, je tožbo zavrnilo.
11 Predvsem glede tožbenega razloga, ki izhaja iz kršitve člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94, je Sodišče prve stopnje, potem ko je ugotovilo, da so bili proizvodi, ki so bili zajeti z zahtevo za registracijo znamke in s prejšnjo znamko, deloma enaki in deloma podobni, v točkah od 54 do 62 izpodbijane sodbe presodilo:
„54 Tožeče stranke so glede vidne in glasovne podobnosti pravilno izpostavile, da oba zadevna znaka sestavljajo trije zlogi, da oba vsebujeta iste samoglasnike na enakih mestih in v enakem vrstnem redu in da razen črk „ss“ in „r“ vsebujeta tudi iste soglasnike, ki so poleg tega na enakih mestih. Končno ima poseben pomen dejstvo, da so prva zloga in zadnja črka enaki. V nasprotju s tem se izgovorjava dvojnega soglasnika „ss“ jasno razlikuje od izgovorjave soglasnika „r“. Sledi, da sta si znaka vidno in glasovno podobna, vendar je stopnja glasovne podobnosti majhna.
55 V pojmovnem smislu je besedni znak PICASSO pri upoštevni javnosti zlasti dobro poznan kot ime slavnega slikarja Pabla Picassa. Besedni znak PICARO lahko špansko govoreče osebe razumejo med drugim v povezavi z likom iz španske literature, pri čemer za del (večino) upoštevne javnosti, ki ne govori špansko, nima nobene pomenske vsebine. Zaradi tega si znaka v pojmovnem smislu nista podobna.
56 Take pojmovne razlike lahko v določenih okoliščinah nevtralizirajo vidno in glasovno podobnost med zadevnimi znaki. Za tako nevtralizacijo se zahteva, da ima najmanj eden od zadevnih znakov pri zaznavi upoštevne javnosti jasen in točno določen pomen, tako da ga lahko ta javnost takoj dojame (sodba Sodišča prve stopnje z dne 14. oktobra 2003 v zadevi Phillips-Van Heusen proti UUNT – Pash Textilvertrieb und Einzelhandel (BASS), T-292/01, Recueil, str. II-4335, točka 54).
57 Besedni znak PICASSO ima za upoštevno javnost jasno in natančno določeno pomensko vsebino. V nasprotju z navedbami tožečih strank na pomembnost pomena znaka za presojo verjetnosti zmede v obravnavanem primeru ne vpliva dejstvo, da ta pomen ni povezan z zadevnimi proizvodi. Slikar Pablo Picasso ima namreč tak sloves, da ob neobstoju konkretnih nasprotnih dokazov ni sprejemljivo šteti, da bi znak PICASSO kot znamka za vozila v zaznavanju povprečnega potrošnika lahko nadvladal nad imenom slikarja, tako da potrošnik, ki pride v stik z znakom PICASSO v povezavi z zadevnimi proizvodi, od zdaj pomena znaka ne bi več upošteval kot ime slikarja, ampak bi ga predvsem zaznal kot eno izmed različnih znamk za vozila.
58 Pojmovne razlike med zadevnima znakoma so v obravnavanem primeru torej take, da nevtralizirajo vidno in glasovno podobnost, navedeno v točki 54.
59 Pri splošni presoji verjetnosti zmede je treba poleg tega upoštevati, da je glede na zadevne proizvode, zlasti njihovo ceno in njihov visok tehnološki značaj, stopnja pozornosti upoštevne javnosti ob nakupu zlasti visoka. Možnost, ki jo navajajo tožeče stranke, da bi pripadniki upoštevne javnosti lahko zaznali zadevne proizvode tudi v položajih, v katerih jim ne posvečajo toliko pozornosti, ne preprečuje upoštevanja take stopnje pozornosti. Zavrnitev registracije znamke zaradi verjetnosti zmede s prejšnjo znamko je namreč upravičena na podlagi tega, da lahko taka zmeda nedopustno vpliva na zadevne potrošnike, ko izbirajo med zadevnimi proizvodi ali storitvami. Sledi, da je za namen presoje verjetnosti zmede treba upoštevati stopnjo pozornosti povprečnega potrošnika takrat, ko se pripravlja na izbor in ko izbira med različnimi proizvodi ali storitvami iz razreda, za katerega je znamka registrirana.
60 Dodati je treba, da se vprašanje upoštevne stopnje pozornosti pri zadevni javnosti ob presoji verjetnosti zmede razlikuje od vprašanja, ali so okoliščine, ki veljajo po nakupu, lahko pomembne za presojo, ali je podana kršitev pravice iz znamke, kot je bilo to pripoznano pri uporabi znaka, ki je enak kot znamka, v sodbi [z dne 12. novembra 2002] v zadevi Arsenal Football Club [C-206/01, Recueil, str. I-10273], na katero se sklicujejo tožeče stranke.
61 Dalje se tožeče stranke v obravnavanem primeru zmotno sklicujejo na sodno prakso, na podlagi katere imajo znamke, ki imajo močan razlikovalni značaj same po sebi ali zaradi prepoznavnosti, ki jo imajo na trgu, širšo stopnjo zaščite kot znamke z manj razlikovalnega značaja (sodba [z dne 11. novembra 1997] v zadevi SABEL [C-251/95, Recueil, str. I-6191], točka 24, in sodba Sodišča z dne 29. septembra 1998 v zadevi Canon, C-39/97, Recueil, str. I‑5507, točka 18). Poznavanje besednega znaka PICASSO kot imena slavnega slikarja Pabla Picassa, namreč ne more povečati verjetnosti zmede med obema znamkama za obravnavane proizvode.
62 Ob upoštevanju vseh teh elementov stopnja podobnosti med zadevnima znamkama ni dovolj velika, da bi lahko sklepali, da bi upoštevna javnost lahko verjela, da zadevni proizvodi izhajajo iz istega podjetja ali, v določenih primerih, iz podjetij, ki so med seboj ekonomsko povezana. Odbor za pritožbe je tako pravilno ugotovil, da med njima ni verjetnosti zmede.“
Pritožba
12 V pritožbi, pri utemeljitvi katere se sklicujejo na edini pritožbeni razlog, sestavljen iz štirih delov, v zvezi s kršitvijo člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94, pritožniki Sodišču predlagajo, naj razglasi za nično izpodbijano sodbo in sporno odločbo ter naj UUNT naloži plačilo stroškov.
13 UUNT in DaimlerCrysler predlagata, naj se pritožba zavrne in naj se pritožnikom naloži plačilo stroškov.
Prvi del pritožbenega razloga
Trditve pritožnikov
14 Pritožniki zatrjujejo, da je v točkah od 56 do 58 izpodbijane sodbe Sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo člen 8(1)(b) Uredbe št. 40/94, zlasti glede merila „podobnosti s prejšnjo znamko“, na katero se sklicuje navedena določba.
15 Po njihovem mnenju je Sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da je pomen, ki se navezuje na slavno rodbinsko ime, kot je PICASSO, zaradi dejstva, da je jasen in določen in ga zato upoštevna javnost lahko neposredno dojame (glej točko 56), lahko razlog za tako razliko med znakoma pojmoven, ki povzroči nevtralizacijo vidnih in glasovnih podobnosti, ki sicer obstajajo med tema znakoma.
16 Po eni strani poudarjajo, da se pojmovna razlika, ki obstaja med znakoma, ne more povečati zaradi okoliščine, ker je pomen enega od teh jasen in določen, tako da ga zadevna javnost lahko takoj dojame. Zato naj ta okoliščina ne bi bila ustrezna za presojo, ali ima lahko navedena pojmovna razlika nevtralizacijski učinek glede vidne in glasovne podobnosti med zadevnima znakoma.
17 Po drugi strani bi morala presoja pomena, ki se pripiše morebitni vidni, slušni ali pojmovni podobnosti ene znamke drugi, kot naj bi izhajalo iz točke 27 sodbe z dne 22. junija 1999 v zadevi Lloyd Schuhfabrik Meyer (C‑342/97, Recueil, str. I‑3819), nastopiti glede na razred proizvodov, ki jih zadeva znamka, in pod pogoji, v katerih se ti tržijo. Iz tega naj bi izhajalo, da naj bi bil pomen, ki ga lahko ima priimek slavne osebe zunaj področja navedenih proizvodov, neustrezen za namene take presoje. Zato naj bi se Sodišče prve stopnje nepravilno oprlo na ta pomen pri ugotovitvi nevtralizacije ugotovljenih vidnih in glasovnih podobnosti med zadevnimi znaki, ne da bi upoštevalo navedeni razred proizvodov niti položaj na trgu.
Presoja Sodišča
18 Kot izhaja iz desete uvodne izjave Direktive 89/104 in iz sedme uvodne izjave Uredbe št. 40/94, je presoja verjetnosti zmede odvisna od številnih dejavnikov in predvsem od poznanstva znamke na trgu, od asociacije, ki lahko nastane glede tega z uporabljenim ali registriranim znakom, od stopnje podobnosti med znamko in znakom ter med opisanimi proizvodi ali storitvami. Verjetnost zmede se mora torej presoditi splošno z upoštevanjem vseh upoštevnih dejavnikov v tem primeru (glej v tem smislu glede Direktive 89/104 zgoraj navedeno sodbo SABEL, točka 22).
19 Poleg tega mora ta splošna presoja, kar zadeva vidno, slušno ali pojmovno podobnost zadevnih znamk, temeljiti na celostnemu vtisu, ki ga dajejo znamke, ob upoštevanju predvsem njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov (glej predvsem zgoraj navedeno sodbo SABEL, točka 23).
20 Z navedbo v točki 56 izpodbijane sodbe, da če je pomen vsaj enega od dveh zadevnih znakov jasen in določen tako, da ga upoštevna javnost lahko neposredno dojame, ugotovljene pojmovne razlike med temi znaki lahko nevtralizirajo vidne in glasovne podobnosti med njima, in s presojo, v nadaljevanju, da gre za tak primer v tej zadevi, Sodišče prve stopnje ni nepravilno uporabilo prava.
21 Kot tudi UUNT upravičeno zatrjuje, se taka presoja v tem primeru v celoti vključuje v postopek, ki je namenjen določitvi celostnega vtisa, ki ga dajejo ti znaki, in splošni presoji verjetnosti zmede med njimi.
22 Opozoriti je namreč treba, da je Sodišče prve stopnje v točki 54 izpodbijane sodbe ugotovilo, da sta si zadevna znaka podobna na vidni in glasovni ravni, vendar da je podobnost na glasovni ravni majhna. Med drugim je v točki 55 navedene sodbe presodilo, da si ta znaka nista podobna na pojmovni ravni.
23 V nadaljevanju se je Sodišče prve stopnje v točki 56 in naslednjih izpodbijane sodbe izreklo o celostnem vtisu, ki ga dajejo ti znaki, in je na podlagi presoje dejanskega stanja, ki je Sodišču ni treba nadzirati v okviru pritožbe, če ni navedb o izkrivljanju dejstev, odločilo, da učinek nevtralizacije vidnih in glasovnih podobnosti obstaja, in sicer zaradi zlasti močne in očitne pojmovne razlike, ki je bila ugotovljena v tem primeru. Ob tem je Sodišče prve stopnje v okviru splošne presoje verjetnosti zmede, in kot izhaja iz točke 59 navedene sodbe, upoštevalo predvsem dejstvo, da je stopnja pozornosti upoštevne javnosti posebno visoka glede proizvodov, kot so avtomobili.
24 V točki 61 iste sodbe se je Sodišče prve stopnje tudi izreklo o vprašanju, ali ima znamka PICASSO močan razlikovalni značaj, ki lahko povečuje verjetnost zmede med znamkama za zadevne proizvode.
25 Tako je Sodišče prve stopnje šele na podlagi preizkusa različnih elementov, ki mu omogočajo, da poda splošno presojo glede verjetnosti zmede, v točki 62 izpodbijane sodbe odločilo, da stopnja podobnosti med zadevnima znamkama ni dovolj velika, da bi šteli, da bi upoštevna javnost lahko razumela, da zadevni proizvodi izvirajo iz istega podjetja ali morebiti iz podjetij, ki so ekonomsko povezana, na način, da ne obstaja verjetnost zmede med tema znamkama.
26 Za drugo je treba poudariti, da pritožniki stranke zaradi napačnega razumevanja izpodbijane sodbe zatrjujejo, da naj Sodišče prve stopnje pri presoji podobnosti med zadevnima znakoma ne bi upoštevalo razreda zadevnih proizvodov.
27 Dejansko iz točk 55 in 57 navedene sodbe izhaja, da je Sodišče prve stopnje predvsem ugotovilo, ravno tako na podlagi presoje dejanskega stanja, ki je Sodišču ni treba v okviru pritožbe nadzirati, da upoštevna javnost, ki se sreča z besednim znakom PICASSO, tu zanesljivo zazna povezavo s slikarjem in da je ob upoštevanju njegove slave pri navedeni javnosti ta pojmovna povezava, ki je še zlasti posebna, taka, da v veliki meri ublaži pomenljivost, ki jo ima v tem primeru ta znak, kot ena izmed znamk motornih vozil.
28 Iz zgornjih ugotovitev izhaja, da prvi del pritožbenega razloga ni utemeljen.
Drugi del pritožbenega razloga
29 V drugem delu pritožbenega razloga pritožniki zatrjujejo, da je Sodišče prve stopnje kršilo člen 8(1)(b) Uredbe št. 40/94, ker je napačno uporabilo pravilo, po katerem mora biti varstvo, ki ga ima znamka, toliko širše, kolikor večji je njen razlikovalni značaj, bodisi sam po sebi ali zaradi njenega poznanstva na trgu (zgoraj navedene sodbe SABEL, točka 24, Canon, točka 18, in Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 20).
30 V tem pogledu opozarjajo, da je treba, za določitev razlikovalnega značaja znamke in posledično za presojo, ali ima visok razlikovalni značaj, splošno presoditi večjo ali manjšo sposobnost znamke, da proizvode ali storitve, za katere je bila registrirana, identificira kot proizvode ali storitve, ki izvirajo iz določenega podjetja, in je torej namenjena razlikovanju teh proizvodov ali storitev od tistih iz drugih podjetij (glej predvsem zgoraj navedeno sodbo Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 22).
31 Po njihovem mnenju ima znak PICASSO, ki ne obsega nobenega opisnega elementa za motorno vozilo, visok razlikovalni značaj sam po sebi. Z omejitvijo na preizkus znaka PICASSO, v točki 61 izpodbijane sodbe, ne da se ga povezuje z zadevnimi proizvodi, naj Sodišče prve stopnje ne bi preizkusilo razlikovalnih lastnosti, ki jih ima ta znamka sama po sebi, namreč večjo ali manjšo sposobnost znamke, da identificira te proizvode, kot da izvirajo iz določenega podjetja.
32 Glede na to zadostuje ugotovitev, da, kot je upravičeno poudaril generalni pravobranilec v točki 47 sklepnih predlogov, implicitno, vendar kljub temu gotovo iz kombinacije točk 57 in 61 izpodbijane sodbe izhaja, da je Sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, v smislu presoje dejanske narave, katere nadzor ne sodi v pristojnost Sodišča v okviru pritožbe, da znak PICASSO sploh nima sam po sebi visokega razlikovalnega značaja, kar zadeva motorna vozila.
33 Iz tega sledi, da je drugi del pritožbenega razloga treba zavrniti.
Tretji in četrti del pritožbenega razloga
Trditve pritožnikov
34 V tretjem in četrtem delu pritožbenega razloga, ki ju je treba preizkusiti skupaj, pritožniki zatrjujejo, da je Sodišče prve stopnje napačno uporabilo člen 8(1)(b) Uredbe št. 40/94, ko je v točkah 59 in 60 izpodbijane sodbe presodilo, da je za presojo verjetnosti zmede v okviru postopka z ugovorom na zahtevo za registracijo treba upoštevati raven pozornosti povprečnega potrošnika takrat, ko se pripravlja na izbor in ko izbira med različnimi proizvodi ali storitvami.
35 Po mnenju pritožnikov je taka razlaga prestroga, ker ne upošteva pravila, ki ga je oblikovalo Sodišče v točki 57 zgoraj navedene sodbe v zadevi Arsenal Football Club, po katerem mora biti znamka zaščitena proti morebitnimi zmedami, ne le ob nakupu zadevnega proizvoda, ampak tudi pred takim nakupom in po njem. Med drugim, v nasprotju s tem, kar naj bi ravno tako razsodilo Sodišče prve stopnje, bi se moralo tako pravilo uporabiti v primeru, ko se presoja verjetnosti zmede izvede na podlagi člena 8(1)(b) Uredbe 40/94, kot v tej zadevi, ali na podlagi člena 9(1)(b) iste uredbe, namreč zato, da se ugotovi morebitna kršitev pravice iz znamke zaradi uporabe znaka.
Presoja Sodišča
36 V skladu z ustaljeno sodno prakso ima zaznava znamk, ki jo ima povprečni potrošnik razreda zadevnih proizvodov in storitev, odločilno vlogo pri splošni presoji verjetnosti zmede (glej predvsem zgoraj navedeno sodbo Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 25).
37 Tako je treba, za presojo stopnje podobnosti, ki obstaja med zadevnima znamkama, predvsem določiti njhovo stopnjo vidne, slušne in pojmovne podobnosti, in glede na okoliščine primera, presoditi pomembnost, ki jo je treba povezati s temi različnimi elementi, ob upoštevanju razreda zadevnih proizvodov ali storitev in okoliščin, v katerih se tržijo (zgoraj navedena sodba Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 27).
38 S tega vidika je Sodišče že presodilo, da je treba za splošno presojo verjetnosti zmede predvsem upoštevati dejstvo, da se raven pozornosti povprečnega potrošnika lahko spreminja glede na zadevni razred proizvodov ali storitev (zgoraj navedena sodba Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 26).
39 Zato je Sodišče prve stopnje v točki 59 izpodbijane sodbe upravičeno razsodilo, da je treba, kot to določa člen 8(1)(b) Uredbe št. 40/94, za presojo obstoja morebitne verjetnosti zmede med znamkami, ki so povezane z avtomobili, upoštevati dejstvo, da glede na lastnosti zadevnih proizvodov in predvsem na njihovo ceno ter visok tehnološki značaj povprečen potrošnik kaže posebej visoko raven pozornosti ob nakupu teh proizvodov.
40 Ko je ugotovljeno, da objektivne lastnosti proizvoda pomenijo, da bi povprečen potrošnik opravil nakup zgolj na podlagi zelo pazljivega preizkusa, je s pravnega vidika treba upoštevati, da je lahko ta okoliščina taka, da zmanjšuje verjetnost zmede med znamkami, povezanimi s takimi proizvodi v odločilnem trenutku, ko se opravi izbira med temi proizvodi in temi znamkami.
41 Kar zadeva dejstvo, da lahko upoštevna javnost ravno tako zazna take proizvode in znamke, ki se nanje nanašajo v okoliščinah, ki niso povezane z nobenim nakupom, in izkazuje, v tem primeru, manjšo stopnjo pozornosti glede takih priložnosti, je Sodišče prve stopnje prav tako upravičeno ugotovilo v isti točki izpodbijane sodbe, da obstoj take možnosti ne nasprotuje upoštevanju posebno visoke ravni pozornosti, ki jo izkaže povprečen potrošnik, ko se pripravlja na izbor in ko izbira med različnimi proizvodi iz zadevnega razreda.
42 Po eni strani je očitno, da, ne glede na proizvode in zadevne znamke, vedno obstajajo položaji, v katerih jim javnost, ko se z njimi sooča, posveča zgolj zelo majhno pozornost. Zahtevati upoštevanje najmanjše stopnje pozornosti, ki jo lahko javnost izkaže ob prisotnosti nekega proizvoda in neke znamke, pa bi za presojo verjetnosti zmede popolnoma odvzelo pomen merilu o stopnji pozornosti, ki se spreminja glede na razred proizvoda, kot je opozorjeno v točki 38 te sodbe.
43 Po drugi strani, kot je tudi poudaril UUNT, od oblasti, ki je bila pozvana, naj presodi obstoj verjetnosti zmede, ni mogoče upravičeno zahtevati, naj za vsak razred proizvodov določa povprečno raven pozornosti potrošnika na podlagi stopnje pozornosti, ki jo ta lahko izkaže v različnih položajih.
44 Tudi zgoraj navedena sodba v zadevi Arsenal Football Club ne nasprotuje navedeni analizi.
45 Poudariti je namreč treba to, da je bilo v navedeni sodbi Sodišče pozvano, naj se izreče o vprašanju, ali bi bilo treba člen 5(1)(a) Direktive 89/104 razlagati v tem smislu, da je nasprotoval prodaji in ponudbi proizvodov, če so ti imeli znak, ki je enak znamki, ki jo je registriral nekdo tretji za te proizvode.
46 Potem ko je bilo ugotovljeno, da je šlo za tak primer, je Sodišče poudarilo, da okoliščina, da je znak, ki je bil na mestu prodaje zadevnih proizvodov, opozarjal potrošnike na dejstvo, da ti proizvodi ne izvirajo od imetnika znamke, ne vpliva na tako odločitev. Tako se je Sodišče v tem posebnem kontekstu, v točki 57 zgoraj navedene sodbe v zadevi Arsenal Football Club, sklicevalo na dejstvo, da čeprav se na tako vrsto opozorila lahko v obrambi sklicuje zainteresirana oseba, ni mogoče izključiti, da si v zadevi, ki je temelj za to sodbo, nekateri potrošniki, predvsem če so jim bili navedeni proizvodi predstavljeni potem, ko so bili prodani in odnešeni iz navedenega prodajnega mesta, znak, ki ga imajo ti proizvodi, razlagajo kot znak, ki označuje imetnika zadevne znamke, kot da je njihovo izvorno podjetje.
47 S tem Sodišče nikakor ni oblikovalo splošnega pravila, iz katerega bi se lahko sklepalo, da se za presojo verjetnosti zmede v smislu členov 5(1)(b) Direktive št. 89/104 ali 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 ni treba primarno sklicevati na posebno visoko stopnjo pozornosti, ki jo izkazujejo potrošniki ob nakupu določenega razreda proizvodov.
48 Končno je treba ugotoviti, da s tem, da je v točki 60 izpodbijane sodbe navedlo, da je vprašanje stopnje pozornosti zadevne javnosti, ki jo je treba upoštevati za presojo verjetnosti zmede, drugačno od tistega, ki se nanaša na vprašanje, ali so okoliščine, ki veljajo po nakupu, lahko pomembne za presojo, ali gre za kršitev pravice iz znamke, kot je bilo pripoznano v zvezi z uporabo znaka, ki je enak znamki, v zgoraj navedeni sodbi Arsenal Football Club, Sodišče prve stopnje v nasprotju s tem, kar zatrjujejo pritožniki, nikakor ni razsodilo, da je treba pojem verjetnost zmede iz členov 8(1)(b) in 9(1)(b) Uredbe št. 40/94 razlagati drugače.
49 Iz zgornjih ugotovitev izhaja, da tretjega in četrtega dela pritožbenega razloga ni mogoče sprejeti.
50 Ker nobeden od delov edinega pritožbenega razloga, na katerega se pritožniki sklicujejo v podporo svoji pritožbi, ni utemeljen, je le-to treba zavrniti.
Stroški
51 V skladu s členom 69(2) Poslovnika, ki velja za pritožbeni postopek na podlagi člena 118 tega poslovnika, se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. UUNT in DaimlerChrysler sta predlagala, naj se pritožnikom naloži plačilo stroškov, in ker ti s pritožbenimi razlogi niso uspeli, se jim naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:
1) Pritožba se zavrne.
2) Claudu Ruiz-Picassu, Palomi Ruiz-Picasso, Mayi Widmaier-Picasso in Marini Ruiz-Picasso ter Bernardu Ruiz-Picassu se naloži plačilo stroškov.
Podpisi