Tožba, vložena 31. julija 2007 - Labate proti Komisiji

(Zadeva F-77/07)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Kay Labate (Tarquinia, Italija) (zastopnik: I. S. Forrester, Queen's Counsel)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka predlaga Sodišču za uslužbence, naj:

razglasi za nični odločbi Komisije z dne 6. oktobra 2006 in 18. oktobra 2004,

naloži Komisiji, da plača tožeči stranki zneske, določene s členom 73 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi) in s členom 9 Pravil o zavarovanju uradnikov Evropskih skupnosti za nezgodno tveganje in poklicno bolezen (v nadaljevanju: Pravila o zavarovanju),

naloži podoben ali dodaten pravno potreben ukrep,

naloži Komisiji plačilo stroškov te tožbe.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka, Kay Lebate, vdova nekdanjega uradnika Evropske komisije Maria Labata, v svojem imenu in v imenu moževe zapuščine izpodbija odločbo Komisije, s katero pljučni rak njenega moža ni bil priznan za poklicno bolezen.

M. Lebate je bil uradnik na Komisiji 29 let in v tem času je bil, kot trdi tožeča stranka, zelo izpostavljen tobačnemu dimu. Po odkritju pljučnega raka, zaradi katerega je umrl, je bilo ugotovljeno, da je trajno nezmožen za delo. Vložil je zahtevo za priznanje te bolezni kot poklicne bolezni. Čeprav je zdravstvena komisija potrdila izpostavljenost M. Lebata tobačnemu dimu in za njegovega pljučnega raka ni ugotovila nobenega drugega vzroka, je vseeno ugotovila, da ne more z gotovostjo dokazati povezave z njegovimi poklicnimi dejavnostmi. Komisija je skladno z ugotovitvami zdravstvene komisije, da povezava med boleznijo in poklicnimi dejavnostmi M. Lebata ni bila zadostno dokazana, zavrnila zahtevo.

Tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija napačno uporabila pravo z ugotovitvijo, da člen 73 Kadrovskih predpisov ne zajema raka, za katerim je zbolel M. Lebate. Trdi, da je merilo "gotovosti", ki ga uporablja zdravstvena komisija, nerazumno strogo in neskladno s sodno prakso.

Tožeča stranka prav tako trdi, da zdravstvena komisija ni preučila možnosti, da bi lahko tobačni dim, kateremu je bil izpostavljen M. Labate, poslabšal stanje raka, kot je določeno v členu 3 Pravil o zavarovanju. Dalje, Komisija ni preučila vprašanja, da, čeprav sam tobačni dim ni naveden v tem členu, pa so navedeni določeni posebni karcinogeni elementi tobačnega dima in zato zajeti v členu 73 Kadrovskih predpisov. Tožeča stranka zatrjuje, da se je zdravstvena komisija neupravičeno prek svojih pristojnosti lotila preučitve vprašanj dokazov, namesto da bi dognala zdravstvena dejstva.

Nazadnje, tožeča stranka trdi, da je odločba Komisije vsebovala pomanjkljivo presojo in da je bil čas, ki ga je Komisija potrebovala za njeno sprejetje, prekomeren in v nasprotju z načelom dobrega upravljanja. Če bi bila odločba sprejeta pred smrtjo M. Labata in če bi bilo z njo priznano, da je bila njegova bolezen povezana z delom, bi prejel osem letnih plač za odškodnino.

____________