Language of document : ECLI:EU:F:2009:76

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(drugi senat)

z dne 2. julija 2009

Zadeva F-49/08

Massimo Giannini

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Pogodbeni uslužbenci – Odpoved delovnega razmerja ob koncu poskusne dobe – Opravljanje poskusne dobe v nezakonitih okoliščinah – Nepravilnosti v postopku ocenjevanja – Potni stroški – Predstavništvo v tretji državi“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero M. Giannini predlaga: odločba Komisije o odpovedi delovnega razmerja, vročena 10. julija 2007, in po potrebi zavrnitev njegove pritožbe zoper navedeno odločbo naj se razglasita za nični; Komisiji naj se zato naloži plačilo vseh finančnih prejemkov, povezanih z nadaljevanjem njegove pogodbe; vsekakor naj se za nični razglasita odločbi z dne 27. julija 2007 in 20. septembra 2007, s katerima je bilo odločeno, da se od njegovega osebnega prejemka za avgust 2007 odtegne 5218,22 EUR, in naj se zato povrne ta znesek v višini 5218,22 EUR skupaj z zamudnimi obrestmi; vsekakor naj se za nično razglasi odločba z dne 28. avgusta 2007, s katero je bilo odločeno, da se omeji nadomestilo za nastanitev na tretjino zneska, prejetega v novembru 2006, in da se opravi povračilo drugih dveh tretjin, to je 4278,50 EUR, pri osebnem prejemku za februar 2008, in naj se zato naloži povračilo tega zneska v višini 4278,50 EUR skupaj z zamudnimi obrestmi; naloži naj se plačilo odškodnine za nastalo premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki je začasno ocenjena na 200.000 EUR.

Odločitev:      Odločba Komisije z dne 27. julija 2007 o odreditvi, naj se terja vračilo tretjine zneska za potne stroške tožeče stranke za leto 2007, se razglasi za nično. Komisija bo tožeči stranki plačala znesek, neupravičeno odtegnjen na podlagi odločbe z dne 27. julija 2007, razen potnih stroškov družine tožeče stranke; znesek bo povišan za obresti, ki tečejo od datuma odtegnitve do datuma dejanskega plačila in se izračunajo po obrestni meri, ki jo je Evropska centralna banka določila za glavne transakcije refinanciranja in se uporablja v zadevnem obdobju, povišani za dve točki. Ni treba odločati o predlogih za razglasitev ničnosti odločbe z dne 28. avgusta 2007, s katero je Komisija omejila nadomestilo tožeče stranke za nastanitev na tretjino zneska, prejetega v novembru 2006. V preostalem se tožba zavrne. Tožeča stranka nosi svoje stroške in tri četrtine stroškov Komisije. Komisija nosi četrtino svojih stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Tožba – Neomejena sodna pristojnost – Spori finančne narave v smislu člena 91(1) Kadrovskih predpisov – Pojem

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91(1))

2.      Uradniki – Pogodbeni uslužbenci – Zaposlovanje – Poskusna doba – Predmet – Pogoji med trajanjem

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 84)

3.      Uradniki – Pogodbeni uslužbenci – Razvrstitev – Nadzor, ki ga izvaja uradnik iz funkcionalne skupine AST nad pogodbenim uslužbencem iz funkcionalne skupine IV

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 80(2))

4.      Uradniki – Zaposlovanje – Poskusna doba – Pogoji med trajanjem – Opozorilo

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 34)

5.      Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti

(Statut Sodišča, člen 21, prvi odstavek, in Priloga I, člen 7(3); Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 44(1)(c); Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 35(1))

6.      Uradniki – Pogodbeni uslužbenci – Zaposlovanje – Poskusna doba – Ocenitev rezultatov

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 84(3))

7.      Uradniki – Enako obravnavanje – Redno zaposleni uradniki in uslužbenci na poskusnem delu

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43; Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 84)

8.      Uradniki – Pogodbeni uslužbenci – Zaposlovanje – Poskusna doba – Poročilo ob koncu poskusnega dela – Obseg in vsebina

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 25; Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člena 11, prvi odstavek, in 81)

9.      Uradniki – Pogodbeni uslužbenci – Zaposlovanje – Poskusna doba – Poročilo ob koncu poskusnega dela

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 25; Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, členi 11, prvi odstavek, 81 in 84(3))

10.    Uradniki – Pogodbeni uslužbenci – Zaposlovanje – Poskusna doba – Odločba o odpovedi delovnega razmerja

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 25; Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člena 11, prvi odstavek, in 81)

11.    Uradniki – Pogodbeni uslužbenci – Zaposlovanje – Poskusna doba – Negativna ocenitev sposobnosti zadevne osebe – Podaljšanje poskusne dobe

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 84(3))

12.    Uradniki – Povračilo stroškov – Letni potni stroški

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga VII, člen 8)

13.    Uradniki – Povračilo stroškov – Letni potni stroški

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga VII, člen 8(4))

1.      „Spori finančne narave“ v smislu člena 91(1) Kadrovskih predpisov niso le odškodninske tožbe, ki jih uslužbenci vlagajo zoper katero od institucij, temveč vsi tisti, katerih cilj je, da institucija plača uslužbencu znesek, za katerega ta meni, da mu je dolgovan na podlagi Kadrovskih predpisov ali drugega akta, ki ureja njegovo delovno razmerje. Sodišče Skupnosti je v skladu s členom 91(1) Kadrovskih predpisov v navedenih sporih neomejeno pristojno, s čimer mu je zaupana naloga, da v sporih, ki so mu bili predloženi v odločanje, odloči meritorno, kar pomeni, da odloči o vseh pravicah in obveznostih uslužbenca, lahko pa zadevni instituciji naloži, da pod njegovim nadzorom izvrši tak del sodbe v okoliščinah, ki jih natančno določi. Sodišče Skupnosti je torej pristojno, da instituciji, če je to potrebno, naloži plačilo zneska, do katerega ima pritožnik pravico na podlagi Kadrovskih predpisov ali drugega pravnega akta.

(Glej točke od 39 do 42.)

Napotitev na:

Sodišče: 18. december 2007, Weißenfels proti Parlamentu, C-135/06 P, ZOdl., str. I-12041, točke 65, 67 in 68.

2.      Odločbo o odpovedi delovnega razmerja ob koncu poskusne dobe je treba razglasiti za nično, če tožeči stranki ni bilo omogočeno, da konča poskusno dobo v normalnih okoliščinah.

Čeprav poskusna doba, katere cilj je oceniti sposobnosti in ravnanje uslužbenca na poskusnem delu, ni isto kot doba usposabljanja, to ne pomeni, da zadevni osebi v poskusni dobi ni treba nujno omogočiti, da dokaže svoje sposobnosti. Navedeni pogoj v praksi pomeni, da mora uslužbenec na poskusnem delu dobiti ustrezna navodila in nasvete, da bi se lahko prilagodil posebnim zahtevam svojega delovnega mesta.

Zahtevan obseg navodil in nasvetov je treba presoditi konkretno, ne pa abstraktno, ter pri tem upoštevati vrsto opravljanega dela. Pri tem se ne sme zanemariti predhodnih izkušenj uslužbenca na poskusnem delu. Čeprav izkušnje same po sebi ne morejo vzbuditi dvoma o koristnosti poskusne dobe, lahko določijo stopnjo mentorstva, ki ga mora biti deležen za izpolnitev cilja poskusne dobe.

(Glej točko 65.)

Napotitev na:

Sodišče: 15. maj 1985, Patrinos proti CES, 3/84, Recueil, str. 1421, točke od 20 do 24;

Sodišče prve stopnje: 1. april 1992, Kupka-Floridi proti CES, T-26/91, Recueil, str. II-1615, točka 44; 30. november 1994, Correia proti Komisiji, T-568/93, RecFP, str. I-A-271 in II-857, točka 34; 5. marec 1997, Rozand-Lambiotte proti Komisiji, T-96/95, RecFP, str. I-A-35 in II-97, točka 95;

Sodišče za uslužbence: 18. oktober 2007, Krcova proti Sodišču, F-112/06, ZOdl. JU, str. I-A-1-0000 in II-A-1-0000, točka 48, predmet pritožbe, o kateri odloča Sodišče prve stopnje, zadeva T-498/07 P; 16. april 2008, Doktor proti Svetu, F-73/07, ZOdl. JU, str. I-A-1-0000 in II-A-1-0000, točke 31 in od 33 do 36, predmet pritožbe, o kateri odloča Sodišče prve stopnje, zadeva T-248/08 P.

3.      Iz člena 80(2) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev je razvidno, da lahko pogodbeni uslužbenci iz funkcionalne skupine IV opravljajo delo pod nadzorom uradnikov brez razlike v kategoriji. V skladu z navedeno določbo je torej mogoče naloge pogodbenega uslužbenca iz funkcionalne skupine IV po potrebi opravljati pod nadzorom uradnika iz funkcionalne skupine AST.

(Glej točko 72.)

4.      Pravica uradnika na poskusnem delu, da opravlja poskusno dobo v zakonitih okoliščinah, je zadostno zagotovljena z ustnim opozorilom, ki mu omogoča, da se prilagodi in izboljša svoje delo glede na zahteve službe.

(Glej točko 84.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: Rozand-Lambiotte proti Komisiji, navedena zgoraj, točka 102.

5.      Če je mogoče vlogo pred Sodiščem prve stopnje glede nekaterih točk podpreti in dopolniti z napotili na izvlečke iz prilog, imajo priloge zgolj dokazno in instrumentalno vrednost, zato na podlagi teh prilog ni mogoče razviti tožbenega razloga, povzetega v vlogi, tako da se predložijo očitki ali trditve, ki jih v vlogi ni. Tožeča stranka mora v vlogi navesti natančne očitke, o katerih je treba odločiti, pa tudi, vsaj v povzetku, pravne elemente in dejstva, na katerih očitki temeljijo.

Pred Sodiščem za uslužbence je mogoče tožbeni razlog, povzet v tožbi, toliko manj razviti na podlagi prilog tako, da se predložijo očitki ali trditve, ki jih v tožbi ni, ker v skladu s členom 7(3) Priloge I k Statutu Sodišča pisni del postopka pred navedenim sodiščem načeloma obsega le eno izmenjavo vlog, razen če to ne odloči drugače. Iz navedene posebnosti postopka pred Sodiščem za uslužbence je jasno, da v nasprotju s tem, kar člen 21, prvi odstavek, Statuta Sodišča določa za postopke pred Sodiščem prve stopnje ali Sodiščem, tožbeni razlogi in trditve v tožbi ne smejo biti navedeni v povzetku. Poznejše posebno pravilo iz Priloge I k Statutu Sodišča bi zaradi take prožnosti izgubilo velik del koristnosti.

(Glej točki 86 in 87.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 30. januar 2007, France Télécom proti Komisiji, T-340/03, ZOdl. JU, str. II-107, točka 167.

6.      Namen člena 84(3) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev je podeliti ocenjevalcu in organu za sklepanje pogodb o zaposlitvi široko polje proste presoje v zvezi s sposobnostmi in delom uslužbenca na poskusnem delu glede na interes službe. Zato sodišče Skupnosti ne sme s svojo presojo nadomestiti presoje institucij, kar zadeva upoštevnost dejavnikov presoje poskusnega dela, saj je njegov nadzor omejen na neobstoj očitne napake pri presoji ali zlorabe pooblastil.

(Glej točko 89.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: Rozand-Lambiotte proti Komisiji, navedena zgoraj, točka 112;

Sodišče za uslužbence: Krcova proti Sodišču, navedena zgoraj, točka 62.

7.      Postopkovnih jamstev, zagotovljenih uradnikom ob njihovem ocenjevanju, ni mogoče razširiti na uslužbence na poskusnem delu. Pravni in dejanski položaj redno zaposlenih uradnikov in uslužbencev na poskusnem delu se močno razlikujeta. Zlasti dejanski položaj uslužbenca na poskusnem delu ni primerljiv s položajem uradnika, ki delo opravlja že leta. Poleg tega pravil ocenjevanja uradnikov ni mogoče uporabiti za ocenjevanje uslužbencev na poskusnem delu. Ocenjevalno poročilo redno zaposlenega uradnika in poročilo o poskusni dobi imata različen namen, saj je poročilo o poskusni dobi namenjeno ocenitvi sposobnosti uslužbenca na poskusnem delu, da opravlja naloge, ki jih zajema njegovo delo, glavni namen ocenjevalnega poročila pa je zagotoviti, da je uprava redno in kar najbolj izčrpno obveščena o tem, kako posamezen uradnik opravlja svoje naloge.

(Glej točki 92 in 95.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: Doktor proti Svetu, navedena zgoraj, točki 85 in 86.

8.      Poročilo o poskusni dobi pogodbenega uslužbenca in poznejša mnenja, kakor je mnenje neposredno nadrejenega ali odbora za poročila, niso odločbe, ki posegajo v položaj v smislu člena 25 Kadrovskih predpisov, na katerega napotujeta člen 11, prvi odstavek, in člen 81 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev. Zato pa – čeprav morajo biti poročilo o poskusni dobi in poznejša mnenja dovolj utemeljena, da lahko organ za sklepanje pogodb o zaposlitvi odločbo obrazloži in jo sprejme – ni treba, da so v njih podrobni opisi vseh dejstev, s katerimi so podprta. To pomeni, da ocenjevalcu zlasti ni treba niti opisati vseh dejavnosti uslužbenca na poskusnem delu niti izčrpno in podrobno navesti težav, s katerimi se je spopadal v poskusni dobi. Poleg tega od ocenjevalca, neposredno nadrejenega uslužbencu, ali odbora za poročila ni mogoče zahtevati, naj razpravlja o vseh dejanskih ali pravnih vprašanjih, ki bi jih navedel uslužbenec na poskusnem delu v samoocenitvi ali dodatnih opombah.

(Glej točko 93.)

Napotitev na:

Sodišče: 25. marec 1982, Munk proti Komisiji, 98/81, Recueil, str. 1155, točka 14.

9.      Čeprav je namen člena 84(3) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev pogodbenim uslužbencem zagotoviti pravico, da morebitne pripombe predložijo organu za sklepanje pogodb o zaposlitvi, in jim zagotoviti, da se bodo njihove pripombe upoštevale, člen 11, prvi odstavek, istih pogojev in člen 25 Kadrovskih predpisov, na katera napotuje člen 81 navedenih pogojev v zvezi s pogodbenimi uslužbenci, ne zadevata mnenj, ki jih predložijo neposredno nadrejeni, s katerimi je bilo opravljeno posvetovanje v postopku ocenjevanja. Zato se tem v obrazložitvi ni treba izrecno izreči o vseh trditvah, ki jih navede uslužbenec na poskusnem delu.

(Glej točki 103 in 105.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 21. september 1999, Trigari-Venturin proti Prevajalskemu centru, T-98/98, RecFP, str. I-A-159 in II-821, točka 57.

10.    Za odločbo o odpovedi delovnega razmerja uslužbencu na poskusnem delu ob koncu poskusne dobe velja formalnost obrazložitve. Ker člen 81 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v zvezi s pogodbenimi uslužbenci napotuje na člen 11, prvi odstavek, istih pogojev, ki se uporablja za začasne uslužbence, in se z zadnjenavedeno določbo pravica iz člena 25 Kadrovskih predpisov, ki nalaga obrazložitev vsake odločbe, ki posega v položaj, razširi na navedene začasne uslužbence, je treba odločitev, da se pogodbenega uslužbenca ob koncu poskusne dobe ne zaposli, obrazložiti.

Odločba je zadostno obrazložena, kadar je sprejeta v okoliščinah, ki so zadevnemu uradniku znane in mu omogočajo, da razume obseg ukrepa, ki je bil zanj sprejet. To velja, kadar je bila odločba sprejeta po pogovorih z nadrejenimi o zadevnem položaju. Poleg tega je obveznost obrazložitve izpolnjena z odločbo, ki napotuje na dokument, ki ga zadevna oseba že ima in v katerem so podatki, na katere se je institucija oprla pri odločbi.

(Glej točki 115 in 117.)

Napotitev na:

Sodišče: 7. marec 1990, Hecq proti Komisiji, C-116/88 in C-149/88, Recueil, str. I-599, točki 26 in 27;

Sodišče prve stopnje: 15. oktober 1997, IPK proti Komisiji, T-331/94, Recueil, str. II-1665, točka 52; Trigari-Venturin proti Prevajalskemu centru, navedena zgoraj, točka 84.

11.    Uprava ima široko polje proste presoje pri ocenjevanju sposobnosti uslužbenca na poskusnem delu in njegovega dela ter interesa službe. Zlasti uporaba izraza „izjemoma“ v členu 84(3) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev kaže, da ima organ za sklepanje pogodb o zaposlitvi široko diskrecijsko pravico za določitev glede na konkretna dejstva in posamezne okoliščine, v katerem primeru bi bilo podaljšanje poskusne dobe zaželeno. Zato sodišče Skupnosti lahko zavrne presojo institucije o uspešnosti poskusne dobe samo ob očitni napaki pri presoji ali zlorabi pooblastil.

Čeprav dolžnost skrbnosti uprave v razmerju do svojih uslužbencev vključuje dejstvo, da organ pri odločanju o položaju uslužbenca upošteva vse dejavnike, na katerih bi lahko temeljila njegova odločitev, in da pri tem ne upošteva samo interesa službe, temveč tudi interes zadevnega uradnika, pa se možnost iz člena 84(3) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, da se poskusna doba „izjemoma“ podaljša, zaradi navedene dolžnosti ne more spremeniti v pravilo, ne da bi se spremenila navedena določba, ki kaže na ravnovesje pravic in obveznosti, vzpostavljeno z navedenimi pogoji v razmerjih uprave do uslužbencev na poskusnem delu.

(Glej točke 126, 128 in 129.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 27. junij 2002, Tralli proti ECB, T-373/00, T-27/01, T-56/01 in T-69/01, RecFP, str. I-A-97 in II-453, točka 76;

Sodišče za uslužbence: Krcova proti Sodišču, navedena zgoraj, točki 62 in 77.

12.    Člen 8(4), drugi stavek, Priloge VII h Kadrovskim predpisom ureja vprašanje potnih stroškov uradnika v zvezi s krajem zaposlitve zunaj ozemlja države članice. Zadevna oseba in njena družina imajo v skladu z navedeno določbo vsako koledarsko leto pravico do povračila potnih stroškov, pri čemer za povračilo ne velja pravilo sorazmernosti iz člena 8(3), ki se uporablja za uradnika s krajem zaposlitve na ozemlju države članice. Uslužbenec, zaposlen v tretji državi, ima tako pravico do celotnega povračila potnih stroškov, ne glede na dejansko trajanje dela. Tako različno obravnavanje ni diskriminatorno, ker se položaj uradnikov s krajem zaposlitve na ozemlju države članice in položaj uradnikov, zaposlenih zunaj takšnega ozemlja, močno razlikujeta.

(Glej točke 155 in od 158 do 160.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 23. januar 2007, Chassagne proti Komisiji, F-43/05, ZOdl. JU, str. I-A-1-0000 in II-A-1-0000, točka 97.

13.    Mehanizem iz člena 8(4) Priloge VII h Kadrovskim predpisom v zvezi s povračilom potnih stroškov uradnikom, zaposlenim v tretji državi, ki ga je ohranil zakonodajalec Skupnosti ob reformi Kadrovskih predpisov iz leta 2004, določa, da je bila pot dejansko opravljena in da so bili njeni stroški dejansko plačani. Čeprav v navedeni določbi ni obveznosti, da je treba predložiti dokazila, pa takšna obveznost izhaja iz pogoja, da je bila pot dejansko opravljena.

(Glej točki 168 in 169.)