SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(prvi senat)

z dne 26. februarja 2013

Zadeva F‑74/11

Aleksandra Bojc Golob

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Pogodbeni uslužbenec – Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas – Odpoved“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE na podlagi njenega člena 106a, s katero A. Bojc Golob predlaga razglasitev ničnosti odločbe organa, pooblaščenega za sklepanje pogodb (OPSP) z dne 30. septembra 2010, s katero je bila odpovedana njena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, in po potrebi razglasitev ničnosti odločbe OPSP z dne 13. aprila 2011, s katero je bila zavrnjena pritožba, vložena 20. decembra 2010 na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov uradnikov Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi).

Odločitev: Tožba se zavrne. Tožeča stranka nosi svoje stroške in se ji naloži plačilo stroškov Evropske komisije.

Povzetek

1.      Pritožbe uradnikov – Razlogi – Neobstoj oziroma nezadostna obrazložitev – Tožbeni razlog, ki se razlikuje od tistega, ki se nanaša na materialno zakonitost

(člen 296 PDEU)

2.      Uradniki – Zaščita varnosti in zdravja – Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP – Direktiva 1999/70 – Področje uporabe – Pogodba o zaposlitvi za določen čas v javnem sektorju – Vključitev – Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas – Izključitev

(Direktiva Sveta 1999/70, Priloga, odločba 1)

3.      Uradniki – Pogodbeni uslužbenci – Zaščita varnosti in zdravja – Stalnost zaposlitve – Cilj, ki ni zavezujoč – Odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas – Dopustnost

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 47(c)(i))

1.      Pregled obstoja in razsežnosti obrazložitve odločbe Komisije spada v okvir pregleda bistvenih kršitev postopka in torej formalne zakonitosti te odločbe. Razlikovati ga je treba od pregleda utemeljenosti razlogov te odločbe, ki se nanaša na utemeljenost odločbe in torej na njeno vsebinsko zakonitost.

(Glej točko 31.)

Napotitev na:

Sodišče: 2. april 1998, Komisija/Sytraval in Brink’s France, C‑367/95 P, točka 67;

Sodišče prve stopnje: 18. januar 2005, Confédération nationale du Crédit mutuel/Komisija, T‑93/02, točka 67.

2.      Cilj okvirnega sporazuma o delu za določen čas, ki je priloga k Direktivi 1999/70 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, je po eni strani izboljšati kakovost dela za določen čas z zagotavljanjem uporabe načela prepovedi diskriminacije in po drugi strani vzpostavitev okvira za preprečevanje zlorab, ki izhajajo iz veriženja pogodb o zaposlitvi ali delovnih razmerij za določen čas.

Direktiva 1999/70 in okvirni sporazum se uporabljata tudi za pogodbe o zaposlitvi in delovna razmerja za določen čas, sklenjena med upravami in drugimi subjekti javnega sektorja, in njun namen je omejiti uporabo veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas, za katere se šteje, da pomenijo potencialni vir zlorab v škodo delavcev. Nasprotno pa direktiva in okvirni sporazum nista upoštevna za presojo položaja oseb, ki so sklenile pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

(Glej točke od 38 do 40.)

Napotitev na:

Sodišče: 4. julij 2006, Adeneler in drugi, C‑212/04, točki 54 in 63.

3.      Čeprav je stalnost zaposlitve pomemben dejavnik varstva delavcev, ni splošno pravno načelo, z vidika katerega bi bilo mogoče presojati zakonitost akta institucije. Zato navedenega načela ni mogoče razlagati tako, da prepoveduje instituciji, da bi odpovedala pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v skladu s členom 47(c)(i) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije.

(Glej točki 42 in 43.)

Napotitev na:

Sodišče: 22. november 2005, Mangold, C‑144/04, točka 64.