Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal du travail francophone de Bruxelles (Belgija) 27. julija 2020 – L.F./S.C.R.L.
(Zadeva C-344/20)
Jezik postopka: francoščina
Predložitveno sodišče
Tribunal du travail francophone de Bruxelles
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka : L.F.
Tožena stranka : S.C.R.L.
Vprašanja za predhodno odločanje
1. Ali je treba člen 1 Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu1 , razlagati tako, da so vera in prepričanja dve strani istega varovanega merila, ali pa tako, da so, nasprotno, vera in prepričanja različni merili, ki sta na eni strani merilo vere, kar vključuje z njo povezano prepričanje, in na drugi strani merilo prepričanj ne glede na to, kakšna so?
2. Če bi bilo treba člen 1 Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu razlagati tako, da so vera in prepričanja dve strani istega varovanega merila, ali bi to nacionalnemu sodišču preprečevalo, da bi na podlagi člena 8 iste direktive in za preprečevanje zmanjšanja ravni varstva pred diskriminacijo še naprej razlagalo pravilo nacionalnega prava, kot je pravilo iz člena 4(4) zakona z dne 10. maja 2007 o boju proti nekaterim oblikam diskriminacije, tako, da so verska, filozofska in politična prepričanja ločena varovana merila?
3. Ali je mogoče člen 2(2)(a) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu razlagati tako, da pravilo iz pravilnika o delovnih mestih podjetja, ki delavcem zapoveduje, da „na noben način niti z besedami, niti z oblačili, niti drugače ne […] izraža[jo] svojih verskih, filozofskih ali političnih prepričanj ne glede na to, kakšna so“, pomeni neposredno diskriminacijo, kadar konkretno izvajanje tega internega pravila kaže, da:
(a) je delavka, ki hoče uresničevati svojo svobodo vere z nošenjem vidnega (pomensko obarvanega) znaka, v obravnavani zadevi naglavne rute, obravnavana manj ugodno kot drug delavec, ki ne pripada nobeni veroizpovedi, nima nobenega filozofskega prepričanja in se ne sklicuje na nobeno politično pripadnost ter ki s tem ne čuti nobene potrebe po nošenju kakršnega koli znaka političnega, filozofskega ali verskega prepričanja;
(b) je delavka, ki hoče uresničevati svojo svobodo vere z nošenjem vidnega (pomensko obarvanega) znaka, v obravnavani zadevi naglavne rute, obravnavana manj ugodno kot drug delavec, ki ima kakršno koli filozofsko ali politično prepričanje, vendar čigar potreba po javnem izkazovanju tega prepričanja z nošenjem (pomensko obarvanega) znaka je manjša ali je celo ni;
(c) je delavka, ki hoče uresničevati svojo svobodo vere z nošenjem vidnega (pomensko obarvanega) znaka, v obravnavani zadevi naglavne rute, obravnavana manj ugodno kot drug delavec, ki pripada drugi veroizpovedi, vendar čigar potreba po javnem izkazovanju tega prepričanja z nošenjem (pomensko obarvanega) znaka je manjša ali je celo ni;
(d) je na podlagi ugotovitve, da prepričanje ni nujno versko, filozofsko ali politično in da je lahko druge vrste (umetniško, estetsko, športno, glasbeno itd.), delavka, ki hoče uresničevati svojo svobodo vere z nošenjem vidnega (pomensko obarvanega) znaka, v obravnavani zadevi naglavne rute, obravnavana manj ugodno kot drug delavec, ki bi imel druga prepričanja, in ne verskega, filozofskega ali političnega, in ki bi ga izražal z oblačili;
(e) je na podlagi načela, da negativni vidik svobode izražanja verskih prepričanj pomeni tudi, da posamezniku lahko ni treba razkriti svoje pripadnosti ali verskega prepričanja, delavka, ki hoče izražati svojo svobodo vere z nošenjem naglavne rute, ki sama po sebi ni enoznačen simbol te veroizpovedi, saj bi se druga delavka lahko odločila za njeno nošenje iz estetskih, kulturnih ali celo zdravstvenih razlogov, in ki se ne razlikuje nujno od običajne rute, obravnavana manj ugodno kot drug delavec, ki bi z besedami izražal svoje versko, filozofsko ali politično prepričanje, ker za delavko, ki nosi naglavno ruto, to pomeni še večjo kršitev svobode vere iz člena 9(1) EKČP, saj izražanje prepričanja z naglavno ruto, razen če bi pustili prosto pot predsodkom, ni očitno in se bo najpogosteje lahko odkrilo le, če je oseba, ki nosi ruto, prisiljena razkriti svoj razlog delodajalcu;
(f) je delavka, ki hoče uresničevati svojo svobodo vere z nošenjem vidnega (pomensko obarvanega) znaka, v obravnavani zadevi naglavne rute, obravnavana manj ugodno kot drug delavec z istim prepričanjem, ki bi se odločil za njegovo izražanje z brado (kar v nasprotju z izražanjem prepričanja z oblačili z internim pravilom ni posebej prepovedano)?
____________
1 UL 2000, L 303, str.16.