SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(drugi senat)

z dne 9. julija 2009

Zadeva F-91/07

Javier Torijano Montero

proti

Svetu Evropske unije

„Javni uslužbenci – Uradniki – Obvestilo o prostem delovnem mestu – Akt, ki posega v položaj – Dopustnost – Zahtevana usposobljenost – Naziv – Načelo varstva legitimnih pričakovanj – Interes službe – Enako obravnavanje“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero J. Torijano Montero predlaga, naj se razveljavi obvestilo o prostem delovnem mestu 197/06, objavljeno za delovno mesto administratorja (AD 11-8) v sektorju „Zunanja varnost“ direktorata „Varnostni urad“ generalnega sekretariata Sveta Evropske unije.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Tožba – Akt, ki posega v položaj – Obvestilo o prostem delovnem mestu – Pogoji, ki izključujejo uradnike, ki jih je treba prerazporediti ali ki morajo napredovati – Dopustnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, členi 29, 90 in 91)

2.      Uradniki – Organizacija služb – Nameščanje osebja – Pridobljena pravica do obdržanja delovnega mesta razporeditve – Neobstoj

3.      Uradniki – Organizacija služb – Razporeditev osebja – Obvestilo o prostem delovnem mestu – Pogoji, ki izključujejo prošnjo uradnika, ki je opravljal delo, ustrezno delu iz obvestila o prostem delovnem mestu – Kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj – Neobstoj

4.      Uradniki – Organizacija služb – Določitev stopnje prostega delovnega mesta – Merila

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 7(1))

5.      Uradniki – Organizacija služb – Določitev stopnje prostega delovnega mesta – Diskrecijska pravica uprave

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 7)

1.      Ker je na podlagi pogojev za dostop do zaposlitve iz obvestila o prostem delovnem mestu izključena prijava uradnikov, ki jih je treba prerazporediti ali ki morajo napredovati, je navedeno obvestilo o prostem delovnem mestu akt, ki posega v položaj navedenih uradnikov. Navedenega sklepa ni mogoče izpodbijati le s tem, da kandidat nima naziva, zahtevanega v navedenem obvestilu. Če bi namreč lahko zakonitost obvestila o prostem delovnem mestu izpodbijali samo kandidati s stopnjo, zahtevano v njem, noben uradnik z drugačnim nazivom od tega, ki se zahteva v obvestilu o prostem delovnem mestu, ne bi mogel izpodbijati zakonitosti v njem naloženih pogojev. Tako bi bila učinkovitost nadzora nad zakonitostjo obvestila o prostem delovnem mestu zelo omejena, saj bi imeli pravico do sodnega nadzora samo uradniki, ki izpolnjujejo pogoj za minimalni naziv, zahtevan za prosto delovno mesto. Toda ti uradniki ne bi imeli pravnega interesa zoper tako obvestilo o prostem delovnem mestu, razen če bi bila njihova prijava izključena zaradi katerega od drugih pogojev iz obvestila o prostem delovnem mestu.

(Glej točke 27, 30 in 31.)

Napotitev na:

Sodišče: 19. junij 1975, Küster proti Parlamentu, 79/74, Recueil, str. 725, točki 5 in 6; 11. maj 1978, De Roubaix proti Komisiji, 25/77, Recueil, str. 1081, točki 7 in 8;

Sodišče za uslužbence: 18. maj 2006, Corvoisier in drugi proti ECB, F-13/05, ZOdl. JU, str. I-A-1-19 in II-A-1-65, točka 42.

2.      Uradnik nima pridobljene pravice za obdržanje delovnega mesta, na katero je bil razporejen. S takšno trajnostjo bi se nedopustno omejila svoboda institucij pri organizaciji svojih služb in odzivanju na spreminjajoče se potrebe.

(Glej točko 74.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 28. januar 2003, F proti Računskemu sodišču, T-138/01, RecFP, str. I-A-25 in II-137, točka 43.

3.      Če uprava uradniku ni dala natančnih, brezpogojnih in trdnih zagotovil, da bi se lahko s prijavo potegoval za delovno mesto in da bo njegova prijava za zasedbo navedenega delovnega mesta sprejeta, ni mogoče šteti, da se z obvestilom o prostem delovnem mestu, ki izključuje prijavo navedenega uradnika, krši načelo varstva legitimnega zaupanja, samo zato ker naj bi navedeni uradnik opravljal delo, ki ustreza delovnemu mestu iz navedenega obvestila.

(Glej točko 74.)

4.      Pojem interes službe se nanaša na dobro delovanje institucije na splošno, zlasti pa na posebne zahteve prostega delovnega mesta. Čeprav ima institucija široko diskrecijsko pravico pri organizaciji svojih služb in ocenjevanju delovnih mest, je pomembnost nalog in odgovornosti na delovnem mestu vseeno glavno merilo za določitev stopnje prostega delovnega mesta. Iz navedenega načela izhaja, da mora organ, pristojen za imenovanja, določiti stopnjo prostega delovnega mesta glede na njegovo pomembnost, ne glede na usposobljenost morebitnega kandidata ali morebitnih kandidatov, ki bi se pokazala po objavi obvestila o prostem delovnem mestu.

(Glej točko 77.)

Napotitev na:

Sodišče: 28. oktober 1980, Dautzenberg proti Sodišču, 2/80, ZOdl., str. 3107, točka 9;

Sodišče prve stopnje: 9. februar 1994, Latham proti Komisiji, T-3/92, RecFP, str. I-A-23 in II-83, točka 45; 19. februar 1998, Campogrande proti Komisiji, T-3/97, RecFP, str. I-A-89 in II-215, točka 41.

5.      Odločitev, s katero institucija določi stopnjo delovnega mesta, tej ne preprečuje morebitne poznejše nove razvrstitve delovnega mesta ob upoštevanju novega pristopa. Samo obstoj prejšnje drugačne presoje ne more biti dokaz, da so bile prekoračene meje ali da je bila široka diskrecijska pravica institucije pri določitvi stopnje prostega delovnega mesta očitno napačno uporabljena.

(Glej točki 80 in 86.)

Napotitev na:

Sodišče: 4. februar 1987, Bouteiller proti Komisiji, 324/85, Recueil, str. 529, točka 6; 12. februar 1987, Bonino proti Komisiji, 233/85, Recueil, str. 739, točka 5;

Sodišče prve stopnje: 16. december 1999, Cendrowicz proti Komisiji, T-143/98, RecFP, str. I-A-273 in II-1341, točki 23 in 28.