SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(drugi senat)

z dne 7. novembra 2013

Zadeva F‑52/12

Maria Luisa Cortivo

proti

Evropskemu parlamentu

„Javni uslužbenci – Uradniki – Pokojnine – Korekcijski koeficient – Država članica stalnega prebivališča – Pojem – Glavno prebivališče – Prebivališče, ki si ga delita državi članici – Dokazila – Legitimno pričakovanje“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero M. L. Cortivo predlaga med drugim razglasitev ničnosti odločb, s katerimi je organ Evropskega parlamenta, pristojen za imenovanja (v nadaljevanju: OPI), z retroaktivnim učinkom za 10. januar 2010 določil njeno glavno prebivališče v Luxembourgu (Luksemburg) in odpravil uporabo korektivnega koeficienta (v nadaljevanju: KK) za Francijo.

Odločitev:      Odločba se zavrne. M. L. Cortivo nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo stroškov Evropskega parlamenta.

Povzetek

1.      Uradniki – Pokojnine – Korekcijski koeficient – Korekcijski koeficient države glavnega prebivališča upokojenca – Pojem glavnega prebivališča – Pogoji uporabe – Omejena pristojnost uprave – Sodni nadzor – Obseg

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga XIII, člen 20)

2.      Uradniki – Pokojnine – Korekcijski koeficient – Korekcijski koeficient države stalnega prebivališča upokojenca – Dokazno breme, ki zavezuje upokojenega uradnika – Dokazna sredstva

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga XIII, člen 20)

3.      Uradniki – Načela – Varstvo legitimnega pričakovanja – Letno preverjanje stalnega prebivališča uradnikov, za katere se uporablja korekcijski koeficient, višji od 100 – Kršitev – Neobstoj

1.      Da bi se kraj, kjer upokojeni uradnik prebiva, lahko štel ne samo za kraj njegovega prebivališča, ampak tudi za kraj njegovega glavnega prebivališča v smislu člena 20 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, je treba pripisati velik pomen različnim sestavinam pojma prebivališča, in sicer fizičnemu prebivanju v zadevnem kraju, zaradi česar je ta kraj dejansko prebivališče, razvoju običajnih družbenih odnosov in opravljanju tekočih izdatkov z namenom stabilnega in neprekinjenega prebivanja v tem kraju.

Določbe člena 20 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom upravi ne podeljujejo nikakršne diskrecijske pravice glede tega, ali bo uporabila korekcijski količnik, ampak ji podeljujejo omejena pooblastila tako, da zavezujoče besedilo teh določb pojasnjuje, da je uprava zadevno ugodnost dolžna zagotoviti, kadar ugotovi, da so pogoji, določeni v teh določbah, izpolnjeni. Iz je razvidno, da ima sodišče Unije popoln sodni nadzor, kadar preučuje tako dejstva, na katera se je opirala uprava, kot tudi to, kako jih je uprava opredelila, da bi odgovorila na vprašanje, ali so pogoji za podelitev pravice do uporabe korekcijskega količnika izpolnjeni.

(Glej točki 40 in 41.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 27. september 2006, Kontouli/Svet, T‑416/04, točki 74 in 75;

Sodišče za uslužbence: 8. april 2008, Bordini/Komisija, F‑134/06, točka 89.

2.      Dokazno breme glede kraja glavnega prebivališča zavezuje upokojenega uradnika in pristojna institucija pri presoji dokazov, predloženih v zvezi s tem, in po potrebi pri preverjanju ne sme zlorabiti navedene določbe.

Pri dokazovanju svojega glavnega prebivališča se lahko zadevna oseba sklicuje na vse dejavnike, ki ga določajo, in lahko predloži vse dokaze, ki jih šteje za koristne.

(Glej točki 42 in 43.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 4. junij 2003, Del Vaglio/Komisija, T‑124/01 in T‑320/01, točka 75;

Sodišče za uslužbence: 4. maj 2010, Petrilli/Komisija, F‑100/08, točka 33 in navedena sodna praksa.

3.      Pravica zahtevati varstvo legitimnega pričakovanja, ki je eden od temeljnih načel prava Unije, se nanaša na vsakega posameznika, ki se znajde v položaju, iz katerega izhaja, da mu je uprava povzročila utemeljena pričakovanja s tem, da mu je dala jasna, brezpogojna in skladna zagotovila, ki izhajajo iz dovoljenih in zanesljivih virov. Poleg tega morajo biti ta zagotovila v skladu z določbami Kadrovskih predpisov in s splošno veljavnimi predpisi.

Sistem nadzora, v skladu s katerim morajo upokojenci, ki so upravičeni do korekcijskega koeficienta, ki je višji od 100, vsako leto izpolniti izjavo, da bi se preverilo, ali so v prejšnjem koledarskem letu ohranili svoje glavno prebivališče v državi, za katero je bil korekcijski količnik dodeljen, in ali je bila dodelitev navedenega korekcijskega količnika za to koledarsko leto upravičena, ne more po definiciji povzročiti legitimnega pričakovanja v ohranitev korekcijskega koeficienta.

(Glej točke od 85 do 87.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 13. april 2011, Sukup/Komisija, F‑73/09, točka 89.