Tožba, vložena 24. julija 2020 – Evropska komisija/Italijanska republika
(Zadeva C-341/20)
Jezik postopka: italijanščina
Stranki
Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: F. Moro, A. Armenia, agenta)
Tožena stranka: Italijanska republika
Predloga
Komisija Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Italijanska republika s tem, da oprostitev trošarine na goriva, ki se uporabljajo za plovila za zasebne namene, odobri le, če so ta plovila predmet najemne pogodbe, ne glede na to, kako se taka plovila dejansko uporabljajo, ni izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz člena 14(1)(c) Direktive 2003/96/ES1 .
Komisija tudi predlaga, naj se Italijanski republiki naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
1. Člen 14(1)(c) Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije določa, da države članice iz obdavčitve izvzamejo energente, ki so bili dobavljeni za uporabo kot gorivo za plovbo po vodah Unije (vključno z ribolovom), razen za plovila za zasebne namene. Iz opredelitve plovila za zasebne namene iz zgoraj navedene določbe izhaja, da je izjema pridržana za plovila za rekreacijo, ki se uporabljajo proti plačilu za komercialne namene. To velja bodisi, da je uporabnik lastnik plovila bodisi, da je njegov najemodajalec ali najemnik.
2. Pojem uporabnik je bil pojasnjen v sodbi Sodišča z dne 21. decembra 2011, Haltergemeinschaft, C-250/102 , v skladu s katero je uporabnik, ki ga je treba upoštevati za odobritev ali zavrnitev zadevne oprostitve, v okviru dajanja v zakup ali najem najemnik ali zakupnik in ne najemodajalec ali zakupodajalec. Iz te sodbe prav tako izhaja, da za upravičenost do oprostitve ni dovolj, da se zakup kot tak za zakupodajalca šteje za komercialno dejavnost, pač pa je treba preveriti kako zakupnik uporablja plovilo. Upoštevna sta torej končni uporabnik in končna uporaba plovila in ta uporaba mora biti, da bi bilo mogoče uveljaviti pravico do oprostitve, namenjena „neposredno opravljanju odplačnih storitev‟, kot je Sodišče opozorilo v sodbi z dne 13. julija 2017, Vakarų Baltijos laivų statykla, C-151/163 .
3. Za uporabo zadevne oprostitve je treba torej v vsakem posameznem primeru preučiti, kakšna je dejanska uporaba zasebnega plovila za rekreacijo.
4. Vendar je iz analize italijanskih določb, ki vsebujejo zadevno oprostitev, in iz odgovorov na uradni opomin in obrazloženo mnenje razvidno, da zavrnitev ali odobritev oprostitve nista odvisni od dejanske uporabe plovila.
5. Komisija v tej tožbi meni, da je uporaba zadevne oprostitve v Italiji v nasprotju z določbami člena 14(1)(c) Direktive 2003/96/ES.
6. Komisija natančneje trdi, da italijanski davčni organi ne preučujejo v vsakem posameznem primeru dejanske uporabe plovila za namen odobritve ali zavrnitve oprostitve. Italijanski organi namreč trdijo, da se ta preučitev izvede ob upoštevanju elementov sektorske zakonodaje, katerih namen naj bi bil zgolj olajšati tako preučitev, kot je dejstvo, da je plovba dovoljena na podlagi tipske zakupne pogodbe ali pogodbe o najemu ali občasnem zakupu. Vendar italijanski organi trdijo, da mora biti oprostitev v primeru zakupa odobrena gospodarskim subjektom, ki opravljajo storitve morske plovbe, medtem ko morajo biti izključeni iz oprostitve tisti, ki opravljajo najem ali občasni zakup. Italijanski organi s ponovno trditvijo, da mora do odobritve ali zavrnitve oprostitve priti na podlagi vrste sklenjene pogodbe in torej abstraktno, potrjujejo, da ne preverjajo konkretno, ali je oprostitev odobrena tistemu, ki je do nje upravičen in zavrnjena tistemu, ki do nje ni upravičen.
7. Razen zakupa je v primeru najema ali občasnega zakupa izključena vsakršna možnost oprostitve, tudi če lahko končni uporabnik plovilo dejansko uporablja za neposredno opravljanje odplačnih storitev, pri čemer pa dejstvo, da imata najemnik ali občasni zakupnik namen opravljati dejavnost plovbe, v zvezi s tem ni upoštevno. Občasni zakup v italijanskem pravu namreč ne šteje kot možna komercialna uporaba plovila.
____________
1 Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 405).
2 EU:C:2011:862, točka 22.
3 EU:C:2017:537, točki 29 in 30.