Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Najwyższy (Poljska) 10. marca 2020 – BM, DM, EN/Getin Noble Bank S.A.

(Zadeva C-132/20)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Najwyższy

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: BM, DM, EN

Tožena stranka: Getin Noble Bank S.A.

Vprašanja za predhodno odločanje

1.    Ali je treba člen 2, člen 4(3) in člen 6(1) in (3) ter člen 19(1), drugi pododstavek, Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljevanju: PEU) v povezavi s členom 47(1) in (2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina in s členom 267, tretji odstavek, PDEU ter členom 38 Listine in členom 7(1) in (2) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah1 razlagati tako, da je organ, v katerem zaseda oseba, ki jo je prvič ali naslednjič (na sodišče višje instance) za opravljanje sodniške funkcije imenoval politični organ izvršilne veje oblasti države s totalitarnim, nedemokratičnim, komunističnim sistemom oblasti (Rada Państwa Polskiej Rzeczypospolitej Ludowej (državni svet Ljudske republike Poljske)) na predlog ministra za pravosodje te države, zlasti zaradi 1. nepreglednosti meril za imenovanje, 2. možnosti razrešitve sodnika kadar koli, 3. tega, da v postopku imenovanja ni bil udeležen organ sodne samouprave niti 4. ustrezni organi javne oblasti, vzpostavljeni na podlagi demokratičnih volitev, kar bi lahko ogrožalo zaupanje, ki ga mora imeti sodstvo v demokratični družbi, neodvisno, nepristransko in ustrezno usposobljeno sodišče v smislu prava Evropske unije?

2.    Ali je za odgovor na vprašanje iz točke 1 pomembna okoliščina, da je do imenovanja sodnika na naslednje položaje (na sodišča višje instance) lahko prišlo zaradi priznanja ustrezne delovne dobe (senioritete) in na podlagi presoje dela na položaju, na katerega so to osebo vsaj prvič imenovali politični organi iz točke 1 in na podlagi postopka iz te točke, kar bi lahko ogrožalo zaupanje, ki ga mora imeti sodstvo v demokratični družbi?

3.    Ali je za odgovor na vprašanje iz točke 1 pomembna okoliščina, da imenovanje sodnika na naslednje položaje (na sodišča višje instance, razen Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče)) ni bilo pogojeno s sodniško prisego o spoštovanju vrednot demokratične družbe in da je oseba ob prvem imenovanju podala prisego, da bo podprla politični sistem komunistične države in tako imenovano „ljudsko pravno državo“, kar bi lahko ogrožalo zaupanje, ki ga mora imeti sodstvo v demokratični družbi?

4.    Ali je treba člen 2, člen 4(3), člen 6(1) in (3) ter člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47(1) in (2) Listine, členom 267, tretji odstavek, PDEU ter členom 38 Listine in členom 7(1) in (2) Direktive 93/13 razlagati tako, da je organ, v katerem zaseda oseba, ki je bila prvič ali naslednjič (na sodišče višje instance) imenovana za opravljanje funkcije sodnika ob očitni kršitvi ustavnih določb države članice Evropske unije, ker sestava organa (Krajowa Rada Sądownictwa (nacionalni sodni svet)), ki je za kandidata predlagal to osebo, ki je bila nato imenovana za sodnika, ni bila v skladu z ustavo države članice, kar je potrdilo ustavno sodišče države članice Unije, kar bi posledično lahko ogrožalo zaupanje, ki ga mora imeti sodstvo v demokratični družbi, neodvisno, nepristransko in ustrezno usposobljeno sodišče v smislu prava Unije?

5.    Ali je treba člen 2, člen 4(3), člen 6(1) in (3) ter člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47(1) in (2) Listine ter členom 267, tretji odstavek, PDEU ter členom 38 Listine in členom 7(1) in (2) Direktive 93/13 razlagati tako, da je organ, v katerem zaseda oseba, ki je bila imenovana za opravljanje sodniške funkcije prvič ali naslednjič (na sodišče višje instance) in ki je bila kot kandidat predlagana za imenovanje na to funkcijo v postopku pred organom za ocenjevanje kandidatov (nacionalni sodni svet), če ta postopek ni izpolnjeval meril javnosti in preglednosti pravil za izbiro kandidatov, kar bi lahko ogrožalo zaupanje, ki ga mora imeti sodstvo v demokratični družbi, neodvisno, nepristransko in ustrezno usposobljeno sodišče v smislu prava Unije?

6.    Ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, člen 2, člen 4(3) in člen 6(3) PEU v povezavi s členom 47(1) in (2) Listine ter členom 267, tretji odstavek, PDEU ter člen 38 Listine in člen 7(1) in (2) Direktive 93/13 razlagati tako, da mora zadnjestopenjsko sodišče države članice Evropske unije (Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče)) za zagotavljanje učinkovitega sodnega varstva kot sredstvo za preprečevanje konstantne uporabe nepoštenih pogojev v pogodbah, ki jih sklenejo prodajalci ali ponudniki s potrošniki, po uradni dolžnosti v vsaki fazi postopka presoditi, ali:

(a)    sodišče, navedeno v točkah 1 in 4, izpolnjuje merila neodvisnega, nepristranskega in ustrezno usposobljenega sodišča v smislu prava Unije, ne glede na vpliv presoje meril iz teh točk na vsebino odločbe glede ugotovitve nepoštenosti pogodbenega pogoja, in ali je poleg tega

(b)    postopek pred sodiščem, navedenim v točkah 1 in 4, veljaven;

7.    Ali je člen 2, člen 6(1) in (3) ter člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47(1) in (2) Listine ter členom 267, tretji odstavek, PDEU in s členom 38 Listine in členom 7(1) in (2) Direktive 93/13 treba razlagati tako, da ustavne določbe države članice Evropske unije glede organizacije sodišč ali imenovanja sodnikov, ki onemogočajo presojo, ali imenovanje sodnika učinkuje, lahko preprečujejo ugotovitev, da sodišče ali sodnik, ki v njem zaseda, zaradi okoliščin iz točk od 1 do 5 ni neodvisen v skladu s pravom Unije?“

____________

1 UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288