Pritožba, ki so jo Armando Carvalho in drugi 23. julija 2019 vložili zoper sklep Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 8. maja 2019 v zadevi T-330/18, Carvalho in drugi/Parlament in Svet

(Zadeva C-565/19 P)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožniki: A. Carvalho in drugi (zastopniki: G. Winter, profesor, R. Verheyen, Rechtsanwältin, H. Leith, Barrister)

Drugi stranki v postopku: Evropski parlament, Svet Evropske unije

Predlogi

Pritožniki Sodišču predlagajo, naj:

izpodbijani sklep razveljavi;

tožbene predloge razglasi za dopustne;

zadevo vrne Splošnemu sodišču za odločanje o vsebini predloga za razglasitev ničnosti;

zadevo vrne Splošnemu sodišču za odločanje o vsebini predloga, ki se nanaša na nepogodbeno odgovornost Unije; in

toženima strankama naloži plačilo stroškov pritožbe in stroškov postopka pred Splošnim sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožniki iz naslednjih pritožbenih razlogov izpodbijajo sklep Splošnega sodišča, s katerim je to sodišče njihove predloge zavrglo kot nedopustne.

Prvi pritožbeni razlog: Splošno sodišče je napačno ugotovilo, da pritožniki ne izpolnjujejo načel za ugotavljanje posamičnega nanašanja, ki so navedena v sodni praksi Plaumann. S tremi akti o emisijah toplogrednih plinov¹ so dovoljene emisije, ki na vsakega od pritožnikov vplivajo posebej in dejansko. Poleg tega je Plaumannov test izpolnjen, ker so s tremi akti o emisijah toplogrednih plinov kršene osebne temeljne pravice pritožnikov.

Drugi pritožbeni razlog: podredno, Splošno sodišče napačno ni prilagodilo Plaumannovega testa glede na neizogibne izzive podnebnih sprememb in glede na podlago primera pritožnikov, ki je v njihovih individualnih temeljnih pravicah, vključno z zagotovitvijo učinkovitega pravnega varstva teh pravic. Sodišče Evropske unije je presodilo, da mora za pravico, da je lahko učinkovita, obstajati pravno sredstvo, Splošno sodišče pa je napačno ugotovilo, da naj bi bil z nacionalnimi sodišči (in postopkom predhodnega odločanja v skladu s členom 267 PDEU) oziroma s tožbo Komisije zoper izvedbene akte v tej zadevi zagotovljen ustrezen sistem pravnih sredstev.

To Sodišče bi tako moralo odločiti, da je v primeru (kot tukaj), v katerem za zaščito temeljnih pravic tožeče stranke ni na voljo nobeno drugo učinkovito pravno sredstvo, zahteva po »posamičnem nanašanju« izpolnjena, če je zatrjevano in utemeljeno, da se z zakonodajnim aktom resno posega v osebno temeljno pravico tožeče stranke ali, podredno, ovira bistvo te pravice. Ta zahteva je bila tukaj izpolnjena.

Tretji pritožbeni razlog: poleg pritožbenih razlogov 1 in 2 je Splošno sodišče ob neupoštevanju (brez pojasnila) dokazov, iz katerih je razvidno, da obstaja posamično nanašanje na večino članov združenja in da bi ti imeli lastno procesno upravičenje, napačno zanikalo obstoj procesnega upravičenja združenja Saminuorra (združenje mladih Samijev). V nasprotnem primeru bi moralo Sodišče omiliti merila za ugotovitev locus standi v primeru združenj, ki zastopajo domorodno skupnost.

Četrti pritožbeni razlog: Splošno sodišče je s tem, da je uvedlo novo zahtevo, da morajo predlagatelji dokazati, da bi imeli procesno upravičenje za namene člena 263 PDEU, ob zavrženju predloga za nepogodbeno odgovornost kot nedopustnega uporabilo napačen pravni test. Ta zahteva nima nobene podlage v besedilu Pogodbe ali v sodni praksi.

____________

¹ Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 (UL 2018, L 76, str. 3).

² Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL 2018, L 156, str. 1).

³ Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL 2018, L 156, str. 26).