Zadeva C‑363/18
Organisation juive européenne
in
Vignoble Psagot Ltd
proti
Ministre de l’Économie et des Finances
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložil Conseil d’État (Francija))
Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 12. novembra 2019
„Predhodno odločanje – Uredba (EU) št. 1169/2011 – Zagotavljanje informacij o živilih potrošnikom – Obvezna navedba države porekla ali kraja izvora živila v primeru, v katerem bi lahko izpustitev tega podatka zavedla potrošnika – Obveznost, da se pri živilih s poreklom z ozemelj, ki jih zaseda Država Izrael, če izvirajo iz izraelske naselbine na tem ozemlju, ozemlje porekla teh živil označi skupaj z navedbo takega izvora“
Približevanje zakonodaj – Obveščanje potrošnikov o živilih – Uredba št. 1169/2011 – Obvezne informacije na živilih – Obvezna navedba države porekla ali kraja, iz katerega izvira živilo – Izpustitev te navedbe, ki lahko zavede potrošnike – Živila s poreklom iz ozemelj, ki jih zaseda Izrael – Obveznost, da se pri teh živilih, če izvirajo iz izraelske naselbine na tem ozemlju, ozemlje porekla navedenih živil navede skupaj z navedbo takega izvora
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1169/2011, člen 9(1)(i) in člen 26(2)(a))
(Glej točke 25, 28, 32, od 36 do 38, 41, od 43 do 45, od 48 do 51 in od 53 do 58.)
Povzetek
Živila s poreklom z ozemlja, ki jih zaseda Država Izrael, morajo vsebovati navedbo njihovega ozemlja porekla, ki je, kadar ta živila izvirajo iz izraelske naselbine na tem ozemlju, navedena s tem izvorom
Sodišče (veliki senat) je v sodbi Organisation juive européenne in Vignoble Psagot (C‑363/18), razglašeni 12. novembra 2019, ki se nanaša na razlago Uredbe (EU) št. 1169/2011,(1) razsodilo, da morajo živila s poreklom z ozemlja, ki jih zaseda Država Izrael, vsebovati navedbo njihovega ozemlja porekla, ki je, kadar ta živila izvirajo iz naselja ali skupine naselij, ki tvorijo izraelsko naselbino na tem ozemlju, navedena s tem izvorom.
Spor o glavni stvari poteka med Organisation juive européenne oziroma družbo Vignoble Psagot Ltd in ministre de l’Économie et des Finances (minister za gospodarstvo in finance, Francija) glede zakonitosti obvestila o navedbi porekla za blago z ozemelj, ki jih Izrael zaseda od junija 1967, s katerim se zahteva, da sta na teh živilih zadevni navedbi. To obvestilo je sledilo objavi razlagalnega obvestila Evropske komisije o navedbi porekla za blago s teh ozemelj.(2)
Prvič, Sodišče je opozorilo, da morata biti država porekla ali kraj izvora živila v skladu s členoma 9 in 26 Uredbe št. 1169/2011 navedena, kadar bi izpustitev take navedbe lahko zavedla potrošnike, ker bi ti menili, da ima to živilo državo porekla ali kraj izvora, ki se razlikuje od dejanske države porekla ali dejanskega kraja izvora navedenega živila. Poleg tega je navedlo, da navedba porekla ali izvora, kadar je navedena na živilu, ne sme biti zavajajoča.
Drugič, Sodišče je pojasnilo tako razlago pojma „država porekla“(3) kot razlago izrazov „država“ in „ozemlje“ v smislu Uredbe št. 1169/2011. V zvezi s tem je navedlo, da je ta pojem v členu 2(3) navedene uredbe opredeljen s sklicevanjem na carinski zakonik Unije,(4) v skladu s katerim se za blago s poreklom iz „države“ ali „ozemlja“ šteje blago, ki je bilo v celoti pridobljeno v tej državi ali na tem ozemlju bodisi je bila v tej državi ali na tem ozemlju opravljena zadnja bistvena predelava ali obdelava tega blaga.(5)
Glede izraza „država“, ki je v Pogodbah EU in DEU večkrat uporabljen, je Sodišče navedlo, da je treba za zagotovitev skladne razlage prava Unije ta izraz v carinskem zakoniku Unije in zato v Uredbi št. 1169/2011 razlagati enako. „Država“ pa označuje suvereni subjekt, ki znotraj svojih geografskih meja izvaja vse pristojnosti, ki jih priznava mednarodno pravo. Glede pojma „ozemlje“ je Sodišče navedlo, da iz formulacije carinskega zakonika Unije(6) izhaja, da označuje subjekte, ki niso „država“. V tem okviru je Sodišče pojasnilo, da bi dejstvo, da se na živilih doda navedba, da je Država Izrael njihova „država porekla“, medtem ko so ta živila dejansko z ozemelj, ki imajo vsako svoj mednarodni status, ki se razlikuje od statusa te države, pri čemer ta zaseda ta ozemlja, za katera velja omejena jurisdikcija te države kot okupacijske sile v smislu mednarodnega humanitarnega prava, lahko zavedlo potrošnike. Zato je Sodišče razsodilo, da je navedba ozemlja porekla zadevnih živil obvezna v smislu Uredbe št. 1169/2011, da bi se preprečilo zavajanje potrošnikov glede dejstva, da je Država Izrael prisotna na zadevnih ozemljih kot okupacijska sila, ne pa kot suvereni subjekt.
Tretjič in zadnjič, glede pojma „kraj izvora“(7) je Sodišče navedlo, da ga je treba razumeti tako, da napotuje na katero koli določeno geografsko območje, ki je znotraj države porekla ali na ozemlju porekla nekega živila, razen naslova proizvajalca. Tako je mogoče navedbo, da živilo izvira iz „izraelske naselbine“ na enem od „ozemelj, ki jih zaseda Država Izrael“, obravnavati kot navedbo „kraja izvora“, če se izraz „naselbina“ nanaša na kraj, ki je geografsko določen.
Poleg tega je Sodišče glede vprašanja, ali je navedba „izraelska naselbina“ obvezna, najprej poudarilo, da je za naselbine na nekaterih ozemljih, ki jih zaseda Država Izrael, značilna okoliščina, da se z njimi izvaja politika preseljevanja prebivalstva, ki jo ta država zunaj svojega ozemlja izvaja v nasprotju s splošnimi pravili mednarodnega humanitarnega prava.(8) Sodišče je nato razsodilo, da izpustitev te navedbe, ki pomeni, da je navedeno le ozemlje porekla, lahko zavede potrošnike. Ti namreč ob neobstoju kakršnih koli pojasnjevalnih informacij v zvezi s tem ne morejo vedeti, da tako živilo izvira iz naselja ali naselij, ki sestavljajo naselbino, in so na eno od teh ozemelj umeščena v nasprotju s pravili mednarodnega humanitarnega prava. Vendar je Sodišče navedlo, da mora v skladu z določbami Uredbe št. 1169/2011(9) obveščanje potrošnikov tem omogočiti, da se odločajo ozaveščeno in ob upoštevanju ne le zdravstvenih, gospodarskih, okoljskih, socialnih in etičnih vidikov, ampak tudi mednarodnega prava. Sodišče je v zvezi s tem poudarilo, da taki vidiki lahko vplivajo na odločitve potrošnikov o nakupu.