Language of document : ECLI:EU:C:2018:669

Zadeva C527/16

Salzburger Gebietskrankenkasse in Bundesminister für Arbeit, Soziales und Konsumentenschutz

proti

Alpenrind GmbH in drugim

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (višje upravno sodišče, Avstrija))

„Predhodno odločanje – Socialna varnost – Uredba (ES) št. 987/2009 – Člena 5 in 19(2) – Delavci, napoteni v drugo državo članici od tiste, v kateri delodajalec običajno opravlja svoje dejavnosti – Izdaja potrdil A1 s strani države članice izvora po tem, ko je država članica gostiteljica ugotovila obveznost vključitve delavcev v svoj sistem socialne varnosti – Mnenje Upravne komisije – Napačna izdaja potrdil A1 – Ugotovitev – Zavezujoča narava in retroaktivni učinek teh potrdil – Uredba (ES) št. 883/2004 – Zakonodaja, ki se uporablja – Člen 12(1) – Pojem osebe, ‚poslane, da nadomesti drugo osebo‘“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 6. septembra 2018

1.        Socialna varnost – Delavci migranti – Zakonodaja, ki se uporablja – Delavci, napoteni v državo članico, ki ni država članica sedeža delodajalca – Potrdilo A1, ki ga izda pristojni nosilec države članice sedeža – Dokazna vrednost pred nosilci socialne varnosti drugih držav članic in pred njihovimi sodišči

(uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 883/2004, člen 12(1), in št. 987/2009, člena 5(1) in 19(2))

2.        Socialna varnost – Delavci migranti – Zakonodaja, ki se uporablja – Delavci, napoteni v državo članico, ki ni država članica sedeža delodajalca – Potrdilo A1, ki ga izda pristojni nosilec države članice sedeža – Dokazna vrednost pred nosilci socialne varnosti drugih držav članic in pred njihovimi sodišči – Zahteva – Potrdilo, ki ni bilo niti umaknjeno niti razglašeno za neveljavno – Upravna komisija za usklajevanje sistemov socialne varnosti, ki v postopku usklajevanja ugotovi, da je bilo potrdilo napačno izdano in da ga je treba umakniti – Izdaja potrdila po tem, ko je država članica gostiteljica ugotovila obveznost vključitve zadevnega delavca v svoj sistem socialne varnosti – Nevplivanje na dokazno vrednost – Retroaktivni učinek potrdila – Dopustnost

(uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 883/2004, člen 12(1), in št. 987/2009, členi 5, 19(2) in 89(3))

3.        Socialna varnost – Delavci migranti – Zakonodaja, ki se uporablja – Delavci, napoteni v državo članico, ki ni država članica sedeža delodajalca – Pojem osebe, ‚poslane, da nadomesti drugo osebo‘ – Nadomestitev enega napotenega delavca z drugim napotenim delavcem – Vključitev – Delodajalca dveh napotenih delavcev, ki imata sedež v isti državi članici – Obstoj morebitnih osebnih ali organizacijskih povezav med njima – Nevplivanje

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 883/2004, člen 12(1))

1.      Člen 5(1) Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1244/2010, v povezavi s členom 19(2) Uredbe št. 987/2009, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1244/2010, je treba razlagati tako, da potrdilo A1, ki ga izda pristojni nosilec države članice v skladu s členom 12(1) Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1244/2010, ne zavezuje samo nosilcev države članice, v kateri se dejavnost opravlja, ampak tudi sodišča te države članice.

(Glej točko 47 in točko 1 izreka.)

2.      Člen 5(1) Uredbe št. 987/2009, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1244/2010, v povezavi s členom 19(2) Uredbe št. 987/2009, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1244/2010, je treba razlagati tako, da potrdilo A1, ki ga izda pristojni nosilec države članice v skladu s členom 12(1) Uredbe št. 883/2004, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1244/2010, zavezuje tako nosilce socialne varnosti države članice, v kateri se opravlja dejavnost, kot sodišča te države članice, dokler država članica, v kateri je bilo to potrdilo izdano, tega ne umakne ali ga razglasi za neveljavno, čeprav pristojni organi zadnjenavedene države članice in države članice, v kateri se dejavnost izvaja, zadevo predložijo Upravni komisiji za usklajevanje sistemov socialne varnosti in čeprav je ta ugotovila, da je bilo to potrdilo napačno izdano in da ga je treba umakniti.

Člen 5(1) Uredbe št. 987/2009, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1244/2010, v povezavi s členom 19(2) Uredbe št. 987/2009, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1244/2010, je treba razlagati tako, da potrdilo A1, ki ga izda pristojni nosilec države članice v skladu s členom 12(1) Uredbe št. 883/2004, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1244/2010, zavezuje tako nosilce socialne varnosti države članice, v kateri se opravlja dejavnost, kot tudi sodišča te države članice, po potrebi z retroaktivnim učinkom, čeprav je bilo to potrdilo izdano šele po tem, ko je ta država članica ugotovila obveznost vključitve zadevnega delavca v obvezno zavarovanje na podlagi svoje zakonodaje.

Ugotoviti je torej treba, da je vloga Upravne komisije v okviru postopka iz člena 5, od (2) do (4), Uredbe št. 987/2009 omejena na uskladitev stališč pristojnih organov držav članic, ki so se nanjo obrnili.

Te ugotovitve ne izpodbije člen 89(3) Uredbe št. 987/2009, ki določa, da pristojni organi zagotovijo, da so njihovi nosilci obveščeni in izvajajo vse zakonodajne in druge določbe Unije, vključno s sklepi Upravne komisije, na področjih, ki jih urejata Uredba št. 883/2004 in Uredba št. 987/2009, ter v skladu z njima, saj nikakor ni namen te določbe sprememba vloge Upravne komisije v okviru postopka, ki je naveden v prejšnji točki, in torej vrednosti mnenj, v obliki katerih se izdajo ugotovitve, do katerih ta komisija pride v okviru tega postopka.

(Glej točke od 62 do 64 in 77 ter točko 2 izreka.)

3.      Člen 12(1) Uredbe št. 883/2004, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1244/2010, je treba razlagati tako, da je treba v primeru, v katerem je delavec, ki ga njegov delodajalec napoti na delo v drugo državo članico, nadomeščen z drugim delavcem, ki ga napoti drug delodajalec, za zadnjenavedenega delavca šteti, da je „poslan, da nadomesti drugo osebo“, v smislu te določbe, tako da zanj ne more veljati posebno pravilo iz te določbe za to, da bi zanj še naprej veljala zakonodaja države članice, v kateri njegov delodajalec običajno opravlja svoje dejavnosti.

Dejstvo, da imata delodajalca zadevnih dveh delavcev svoj sedež v isti državi članici, ali dejstvo, da imata morebitne kadrovske in organizacijske povezave, v zvezi s tem nista upoštevni.

(Glej točko 100 in točko 3 izreka.)