SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(prvi senat)

z dne 16. decembra 2010

Zadeva F‑25/10

AG

proti

Evropskemu parlamentu

„Javni uslužbenci – Uradniki – Odpoved delovnega razmerja po koncu poskusne dobe – Očitna nedopustnost – Prepozno vložena tožba – Vročitev s priporočenim dopisom s povratnico“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero AG med drugim predlaga razglasitev ničnosti odločbe Parlamenta z dne 14. maja 2009 o odpovedi njenega delovnega razmerja po koncu poskusne dobe in odločbe Parlamenta z dne 21. decembra 2009 o zavrnitvi njene pritožbe zoper navedeno odločbo ter naložitev Parlamentu, naj ji plača odškodnino za škodo, ki naj bi jo utrpela zaradi teh odločb.

Odločitev:      Tožba se zavrže kot očitno nedopustna. Tožeči stranki se naloži plačilo vseh stroškov.

Povzetek

Uradniki – Pravno sredstvo – Roki – Začetek – Vročitev – Pojem

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90(2))

Če je odločba vročena s priporočenim pismom s povratnico, se šteje, da se je naslovnik z njo seznanil s podpisom poštne povratnice. Če naslovnik priporočenega pisma ni mogel podpisati, ker je bil ob prihodu pismonoše odsoten z doma in se ni odzval oziroma pisma ni prevzel v roku, v katerem se običajno hrani na poštnem uradu, je treba šteti, da je bila odločba pravilno vročena naslovniku na datum izteka tega roka.

Domneva, da je bil naslovnik o odločbi obveščen ob izteku običajnega roka hrambe priporočenega pisma na poštnem uradu, kljub temu ni brezpogojna. Velja namreč samo, če uprava dokaže pravilnost vročitve s priporočenim pismom, zlasti tako, da se na zadnjem naslovu, ki ga je navedel naslovnik, pusti obvestilo o prispelem pismu. Poleg tega ta domneva ni neizpodbitna. Naslovnik bo morda skušal dokazati, da se zlasti zaradi bolezni ali višje sile, na katero ni mogel vplivati, ni mogel učinkovito seznaniti z obvestilom o prispelem pismu.

Vendar se odsotnost izključno zaradi počitnic ne more šteti za upravičen razlog, ki bi preprečeval to domnevo vročitve. Če bi bilo mogoče to domnevo ovreči s povsem osebnimi razlogi, bi lahko naslovnik akta deloma sam določil, kdaj naj bi se z njim dejansko seznanil.

Domneva vročitve nikakor ne posega v pravico do učinkovitega pravnega sredstva, zlasti do predvidljivosti pravil, ki naj bi urejala dostop do sodišča Unije. Rok treh mesecev in desetih dni je namreč dovolj dolg, da odsotnost zaradi počitnic ne vpliva na možnost vložitve pravnih sredstev.

(Glej točke od 41 do 44 ter točki 48 in 50.)