SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(prvi senat)

z dne 7. junija 2011

Zadeva F‑84/09

Emmanuel Larue in Olivier Seigneur

proti

Evropski centralni banki (ECB)

„Javni uslužbenci – Osebje ECB – Osebni prejemki – Splošna prilagoditev plač – Neupoštevanje metodologije za izračun“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 36.2 Protokola o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, priloženega k Pogodbi ES, s katero E. Larue in O. Seigneur predlagata razglasitev ničnosti plačilnih listov za januar 2009 in naložitev ECB plačila odškodnine.

Odločitev:      Plačilna lista tožečih strank za januar 2009 se razglasita za nična. V preostalem se tožba zavrne. Evropska centralna banka nosi vse stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Pravno sredstvo – Pravno sredstvo, vloženo zoper odločbo o zavrnitvi pritožbe – Dopustnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

2.      Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Osebni prejemki – Metodologija za izračun za letno prilagoditev plač – Iz tega izhajajoče obveznosti Banke

(Protokol o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, člen 14.3; Pogoji za zaposlitev v Evropski centralni banki, člen 13)

3.      Uradniki – Pravno sredstvo – Sodba o razglasitvi ničnosti – Učinki – Obveznost sprejetja izvedbenih ukrepov – Pravično nadomestilo za škodo, ki je bila tožeči stranki povzročena zaradi akta, razglašenega za ničnega

(člen 266 PDEU)

1.      Predlogov, ki so po potrebi vloženi zoper odločbe o zavrnitvi zahtev za notranji upravni nadzor in pritožb, ni treba preučiti samostojno, kajti posledica takih predlogov – ker navedene odločbe nimajo samostojne vsebine – je samo ta, da se sodišču Unije v preučitev predložijo akti, ki posegajo v položaj in zoper katere je bila vložena zahteva za notranji upravni nadzor.

(Glej točko 35.)

Napotitev na:

Sodišče: 17. januar 1989, Vainker proti Parlamentu, 293/87, točka 8;

Sodišče za uslužbence: 18. maj 2006, Corvoisier in drugi proti ECB, F‑13/05, točka 25.

2.      Če Evropska centralna banka v skladu s členom 13 Pogojev za zaposlitev v Evropski centralni banki za splošno prilagoditev plač svojega osebja izdela metodologijo za izračun, ki temelji na upoštevanju gibanja plač v nekaterih referenčnih organizacijah, mora za to, po eni strani, referenčne organizacije zaprositi za vse uporabne podatke o gibanjih bruto plač njihovega osebja in, po drugi strani, na podlagi teh podatkov določiti splošno prilagoditev plač osebja Banke za zadevno leto. Poleg tega je Banka – čeprav načeloma ni pristojna za izpodbijanje pravilnosti podatkov, ki jih predložijo referenčne organizacije, saj so ti podatki nujno kompleksni – pristojna za ustrezno pravno kvalifikacijo številčnih podatkov glede na merila, opredeljena v navedenih notranjih pravilih. Nazadnje mora Banka v posebnem primeru, kadar je mogoče iz ugotovitev odbora uslužbencev domnevati, da podatki, ki so jih predložile referenčne organizacije, ne izražajo pravilno gibanja bruto plač njihovega osebja v smislu notranjih pravil, te prositi za vsa dodatna pojasnila, da bi se zagotovilo spoštovanje določb iz člena 14(3) Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Banke.

(Glej točko 50.)

3.      Zadevna institucija mora v skladu s členom 266 PDEU sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe o razglasitvi ničnosti in zlasti sprejeti – ob spoštovanju načela zakonitosti – vsak akt, s katerim bi bilo mogoče pravično nadomestiti škodo, ki je bila povzročena tožečim strankam zaradi aktov, razglašenih za nične, brez poseganja v možnost tožečih strank, da pozneje vložijo tožbo zoper ukrepe, ki jih je sprejela navedena institucija za izvršitev navedene sodbe.

(Glej točko 64.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 15. september 2005, Casini proti Komisiji, T‑132/03, točka 98;

Sodišče za uslužbence: 24. junij 2008, Andres in drugi proti ECB, F‑15/05, točka 132.