SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(prvi senat)

z dne 11. decembra 2012

Zadeva F‑112/10

Cornelia Trentea

proti

Agenciji Evropske unije za temeljne pravice (FRA)

„Javni uslužbenci – Osebje FRA – Začasni uslužbenci – Zaposlovanje – Razpis prostega delovnega mesta – Zavrnitev prijave“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero C. Trentea Sodišču za uslužbence predlaga, prvič, razglasitev ničnosti odločb Agencije Evropske unije za temeljne pravice (v nadaljevanju: FRA ali Agencija) o zavrnitvi njene prijave na delovno mesto upravne tajnice in o zaposlitvi druge kandidatke na to delovno mesto ter, drugič, naložitev FRA, naj ji plača odškodnino.

Odločitev: Tožba se zavrne. Tožeča stranka nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo stroškov, ki jih je priglasila FRA.

Povzetek

1.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Zaposlovanje – Postopek – Zaposlitev začasnega uslužbenca pri Agenciji Evropske unije za temeljne pravice zaradi zapolnitve delovnega mesta za dolgotrajno zaposlitev – Obveznost začeti in izčrpati notranji postopek zaposlitve ali postopek zaposlitve v drugih agencijah Unije pred začetkom zunanjega postopka – Neobstoj

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 110; Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člena 2(a) in 12(5))

2.      Uradniki – Razpis prostega delovnega mesta – Predmet – Primerjalna ocena uspešnosti kandidatov – Diskrecijska pravica organa, pristojnega za imenovanja ali pooblaščenega za sklepanje pogodb o zaposlitvi – Meje – Upoštevanje pogojev, določenih v razpisu prostega delovnega mesta

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 29)

3.      Uradniki – Prosto delovno mesto – Primerjalna ocena uspešnosti kandidatov – Podrobna pravila – Možnost razgovora s kandidati v vsaki fazi preučitve prijav

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 29)

4.      Uradniki – Odločba, ki posega v položaj – Zavrnitev prijave – Obveznost obrazložitve – Obseg – Spoštovanje tajnosti dela izbirne komisije

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 25, drugi odstavek; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(2)(c))

5.      Uradniki – Prosto delovno mesto – Primerjalna ocena uspešnosti kandidatov – Diskrecijska pravica organa, pristojnega za imenovanja ali pooblaščenega za sklepanje pogodb o zaposlitvi – Upoštevanje pogojev, določenih v razpisu prostega delovnega mesta – Sodni nadzor – Meje – Očitna napaka pri presoji – Neobstoj

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 29)

1.      Določb člena 2 Sklepa št. 2009/3 Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) o splošnih določbah za izvajanje Kadrovskih predpisov ter v zvezi s postopki za zaposlitev in uporabo pogodbenih uslužbencev v FRA, ki določajo, da „[se lahko] [d]elovna mesta za dolgotrajno zaposlitev […] zapolnijo z notranjim postopkom zaposlitve ali s postopkom zaposlitve v drugih agencijah Evropske unije, nato pa z zunanjim postopkom zaposlitve“, ter da „[se lahko] [p]rosto delovno mesto za dolgotrajno zaposlitev […] hkrati objavi v Agenciji in v drugih agencijah Evropske unije, preden je predmet zunanje objave“, ni mogoče razlagati tako, da FRA zavezujejo, da za zapolnitev delovnega mesta za dolgotrajno zaposlitev začne in izčrpa notranji postopek zaposlitve ali postopek zaposlitve v drugih agencijah Evropske unije, preden začne zunanji postopek.

Z uporabo glagola „moči“ je samo poudarjeno, da ima FRA, če meni, da bi se delovno mesto za dolgotrajno zaposlitev najverjetneje lahko zapolnilo s postopkom zaposlitve znotraj Agencije ali s postopkom zaposlitve v drugih agencijah Evropske unije, možnost uporabiti katerega koli izmed teh dveh postopkov. Če pa FRA meni, da, verjetnost za uresničitev tega cilja ne bi bila zadostna ob uporabi nobenega izmed navedenih dveh postopkov zaposlitve, lahko že na začetku uporabi zunanji postopek zaposlitve.

Poleg tega, če bi se člen 2 Sklepa št. 2009/3 razlagal tako, da se z njim FRA nalaga obveznost, da pred začetkom zunanjega postopka zaposlitve izčrpa postopek zaposlitve znotraj Agencije ali postopek zaposlitve v drugih agencijah Evropske unije, bi bilo to v nasprotju s sistematiko te določbe, katere namen je omogočiti, da FRA, za katero je predvideno povečanje osebja, hitro zaposluje uslužbence, da bi lahko izpolnila vse svoje naloge.

(Glej točki 46 in 47.)

2.      Razpis prostega delovnega mesta je namenjen po eni strani kar najnatančnejši obvestitvi zainteresiranih oseb o naravi zahtevanih pogojev za zaposlitev na prostem delovnem mestu, da bi lahko presodile, ali naj oddajo prijavo, in po drugi strani določitvi pravnega okvira, z vidika katerega bo organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, opravil primerjalno oceno uspešnosti kandidatov. Ta druga naloga vključuje določitev dovolj natančnih zahtev, da je mogoče opraviti navedeno primerjalno oceno in utemeljiti izbiro.

V zvezi s tem okoliščina, da razpis prostega delovnega mesta ni zajemal informacij o uteži, dodeljeni vsakemu merilu za pripustitev, ali o metodi za ocenjevanje pisnega in ustnega preizkusa, ne pomeni, da je bila uspešna kandidatka nujno izbrana brez upoštevanja meril za pripustitev, ampak kaže samo, da je želel organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, v pravnem okviru, postavljenem z razpisom prostega delovnega mesta, izbirni komisiji prepustiti polje proste presoje glede uteži, dodeljene vsakemu merilu za pripustitev, ter podrobnih pravil za pisni in ustni preizkus.

(Glej točki 57 in 58.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 19. februar 1998, Campogrande proti Komisiji, T‑3/97, točka 100.

3.      V okviru diskrecijske pravice, ki je organu, pooblaščenemu za sklepanje pogodb o zaposlitvi, priznana pri opredelitvi pravil za izvajanje primerjalne preučitve prijav, morajo ta organ in različni nadrejeni, s katerimi se je posvetoval v izbirnem postopku, v vsaki fazi preučitve prijav presoditi, ali je treba v tej fazi zbrati dodatne informacije ali elemente presoje v pogovorih z vsemi kandidati ali samo z nekaterimi med njimi, da lahko odločijo ob poznavanju dejstev.

(Glej točko 62.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 11. julij 2007, Konidaris proti Komisiji, T‑93/03, točka 107 in navedena sodna praksa.

4.      Namen obveznosti obrazložitve iz člena 25, drugi odstavek, Kadrovskih predpisov je na eni strani zagotovitev zadostnih podatkov zadevni osebi, da lahko presodi utemeljenost akta, ki posega v njen položaj, in možnost vložitve tožbe pri Sodišču za uslužbence, in na drugi strani to, da temu sodišču omogoči, da izvršuje sodni nadzor nad zakonitostjo akta. Poleg tega je v členu 41(2)(c) Listine o temeljnih pravicah določeno, da temeljna pravica do dobrega upravljanja vključuje predvsem „obveznost uprave, da svoje odločitve obrazloži.“

Vendar mora biti taka obveznost obrazložitve v okviru postopka zaposlitve za zapolnitev prostega delovnega mesta usklajena s spoštovanjem tajnosti, ki velja za delo izbirne komisije ter preprečuje razkritje stališč posameznih članov izbirne komisije in vseh elementov, ki so jih obravnavali pri individualni ali primerjalni presoji kandidatov.

(Glej točki 89 in 90.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 15. september 2005, Casini proti Komisiji, T‑132/03, točka 30 in navedena sodna praksa; 14. november 2006, Neirinck proti Komisiji, T‑494/04, točka 73.

5.      Izvajanje diskrecijske pravice, ki jo ima uprava na področju imenovanja ali napredovanja, predpostavlja, da uprava skrbno in nepristransko preuči vse upoštevne elemente vsake prijave in vestno upošteva zahteve, objavljene v razpisu prostega delovnega mesta, tako da mora zavrniti vsakega kandidata, ki ne ustreza tem zahtevam. Razpis prostega delovnega mesta je namreč pravni okvir, ki ga je uprava določila sama sebi in ki ga mora strogo upoštevati.

Kar zadeva presojo morebitne napake pri izboru uspešnega kandidata, mora biti taka napaka očitna in mora presegati široko diskrecijsko pravico, ki jo ima v pravnem okviru, določenem v razpisu prostega delovnega mesta, uprava pri primerjavi uspešnosti kandidatov in oceni interesa službe. Nadzor sodišča Unije mora biti omejen na vprašanje, ali je ta uprava glede na elemente, na katere se je oprla pri oceni, ostala v okviru razumnih meja in svoje pravice ni uporabila očitno napačno ali za druge namene kot za tiste, za katere ji je bila podeljena. Sodišče Unije torej ne more s svojo presojo uspešnosti in kvalifikacij kandidatov nadomestiti presoje uprave, kadar ni mogoče z nobenim podatkom iz spisa potrditi, da je ta uprava pri presoji uspešnosti in kvalifikacij kandidatov storila očitno napako.

V zvezi s tem pa zgolj dejstvo, da je uspešnost kandidata očitna in priznana, ne izključuje možnosti, da se pri primerjalni oceni uspešnosti kandidatov drugim kandidatom prizna večja uspešnost. Prav tako okoliščina, da je kandidat izpolnjeval vsa merila v razpisu prostega delovnega mesta, sama po sebi ne zadošča za dokaz, da je uprava storila očitno napako pri presoji.

(Glej točke 101, 102 in 104.)

Napotitev na:

Sodišče: 30. oktober 1974, Grassi proti Svetu, 188/73, točke 26, 38 in 41; 4. februar 1987, Bouteiller proti Komisiji, 324/85, točka 6;

Sodišče prve stopnje: 18. september 2003, Pappas proti Odboru regij, T‑73/01, točka 54; 9. november 2004, Montalto proti Svetu, T‑116/03, točka 65; 4. maj 2005, Sena proti EASA, T‑30/04, točka 80;

Sodišče za uslužbence: 6. maj 2009, Campos Valls proti Svetu, F‑39/07, točka 43.