SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(tretji senat)

z dne 2. julija 2013

Zadeva F‑64/12 DEP

Guillermo Martinez Erades

proti

Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD)

„Javni uslužbenci – Postopek – Odmera stroškov“

Predmet:      Predlog za odmero stroškov, ki se lahko povrnejo na podlagi člena 92 Poslovnika, s katerim je G. Martinez Erades Sodišču za uslužbence v obravnavo predložil ta predlog za odmero stroškov na podlagi člena 92(1) Poslovnika.

Odločitev:       Znesek stroškov, ki jih G. M. Erades lahko izterja od Evropske službe za zunanje delovanje v zadevi F‑64/12, je 5700 EUR, skupaj z morebitnim DDV za ta znesek. Vsaka stranka nosi svoje stroške v tem postopku odmere stroškov.

Povzetek

1.      Sodni postopek – Stroški – Odmera – Stroški, ki se lahko povrnejo – Pojem – Nujni stroški, ki jih imajo stranke zaradi postopka – Predložitev dokazil, iz katerih je razvidna dejanskost stroškov

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 91(b))

2.      Sodni postopek – Stroški – Odmera – Stroški, ki se lahko povrnejo – Pojem – Davek na dodano vrednost – Vključitev v primeru davčnega nezavezanca

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 91(b))

3.      Sodni postopek – Stroški – Stroški, ki se lahko povrnejo – Stroški, nastali v postopku o odmeri stroškov – Ustavitev postopka

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člena 86 in 92)

1.      Iz člena 91(b) Poslovnika Sodišča za uslužbence je razvidno, da so stroški, ki se lahko povrnejo, omejeni po eni strani na stroške, ki so nastali zaradi postopka pred Sodiščem za uslužbence, in po drugi strani na tiste, ki so bili nujni za ta namen.

Seveda mora tožeča stranka predložiti dokazila, iz katerih je razvidna dejanskost stroškov, katerih povračilo zahteva, vendar je mogoče iz tega, da je odvetnik vložil tožbo in predložil akt o umiku po dogovoru med strankami, sklepati, da je navedeni odvetnik vsekakor izvedel potrebne ukrepe in storitve za namene postopka pred Sodiščem za uslužbence. V teh okoliščinah lahko Splošno sodišče določi višino zneska stroškov, katerih plačilo zahteva odvetnik ene od strank, ki jih je mogoče izterjati od stranke, ki nosi stroške.

(Glej točke 16, 20 in 21.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 10. november 2009, X proti Parlamentu, F‑14/08 DEP, točka 21; 8. november 2011, U proti Parlamentu, F‑92/09 DEP, točka 37 in navedena sodna praksa; 22. marec 2012, Brune proti Komisiji, F‑5/08 DEP, točka 19.

2.      Tožeča stranka, ki ni zavezanka za plačilo davka na dodano vrednost, ne more dobiti povrnjen navedeni davek, plačan za storitve, ki jih je zaračunal njen odvetnik. Tako davek na dodano vrednost, ki ga je morebiti plačala za stroške storitev, obravnavane kot nujne, zanjo pomeni stroške, ki so ji nastali zaradi postopka v skladu s členom 91(b) Poslovnika Sodišča za uslužbence.

(Glej točko 28.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 8. julij 2004, De Nicola proti EIB, T‑7/98 DEP, T‑208/98 DEP in T‑109/99 DEP, točka 37;

Sodišče za uslužbence: 25. oktober 2012, Missir Mamachi di Lusignano proti Komisiji, F‑50/09 DEP, točka 31.

3.      Člen 92 Poslovnika Sodišča za uslužbence v zvezi s sporom glede stroškov v nasprotju s členom 86 navedenega poslovnika ne določa, da sodba ali sklep, s katerima se postopek konča, vsebujeta odločitev o stroških. Čeprav je namreč Sodišče za uslužbence v skladu s členom 92 Poslovnika odločalo o sporu glede stroškov iz postopka v glavni stvari in, ločeno, o novih stroških, priglašenih v okviru tega zadnjega spora, bi lahko po potrebi naknadno odločalo o novem sporu glede novih stroškov.

Zato ni treba ločeno odločati o stroških in plačilih v zvezi s postopkom odmere stroškov na Sodišču za uslužbence. Vendar pa mora Sodišče za uslužbence pri določanju stroškov, ki se lahko povrnejo, upoštevati vse okoliščine zadeve do sprejetja sklepa o odmeri stroškov.

(Glej točke od 33 do 35.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 12. december 2012, Kerstens proti Komisiji, F‑12/10 DEP, točka 49; zgoraj navedena sodba U proti Parlamentu, točka 65.